Hči bo novembra stara 5 let. Sedaj je dve leti obiskovala ure prevljic z velikim veseljem. Letos smo jo vpisali v vrtec, prvi teden je komaj čakala, da gre v vrtec, celo v soboto je hotela iti. Danes pa se je vrnila iz vrtca in rekla, da noče več iti nikoli, kot je sama rekla.
Ko sem jo vprašala kaj je narobe je rekla, da nič, da noče iti. Ali imate kakšen nasvet?lp

< Sporočilo je popravil Eja RR -- 8.9.2008 23:25:55 >

tvoja noče v vrtec, moja pa ne v šolo - 1. razred, tak, da če ma kakšna dober nasvet, se pridružujem petri

_____________________________

Kaja, 9.1.2002
Leja, 2.8.2008

velikokrat imajo otroci strah pred neznanim, ter občutek, da jih starši ne marate zato ste jih poslali v vrtc ali šolo, mogoče bo pomagalo če boste te dni popoldneve posvetili otroku
ko pridete ponj v vrtec se pogovarjajte z varuško ali z vzgojiteljico toda v prisotnosti otroka
daoma skuhajte tisto kar otrok najraje je ter se igrajte in veliko pogovarjajte z njim

ob pogovru otrok sam ugotovi kaj ga moti ter tako vam zaupa svoje tegobe
za nas so otroški problemi rešljivi mimogrede, otroku se pa zdi konec sveta
drugi dan gre potem z radovednostjo v vrtec ker ga zanima če bo kaj drugače
otroku tudi večkrat povejte da ga imate radi
tudi objem in poljubi pomagajo
lp pa še veliko veselja v vrtcu in šoli

Hm, tudi jaz nisem marala hoditi v vrtec, ko sem bila majhna. Saj sem se tam čist fajn imela, ampak hotela sem ostati pri mamici. Vsako jutro mi je bilo težko pri srcu in vsako popoldne sem komaj čakala, da me pride iskat! Po moje tako majhni otroci še potrebujejo ljubezen matere. Jaz bi takega otroka imela kar doma pri sebi.

jaz tudi ...

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Ja, kako pri sebi? Kdaj pa bi ga potem poslala v šolo? Pri 10-tih letih?  

Saj vem, da nisi tako mislila, no, mislim si, ampak misliš, da ti otroci, ki jokajo v vrtcu in v šoli nimajo materine ljubezni? Ne takih flancat, prosim.

Aja, rešitve pa ne vem oz. vem, kaj bi naredila, če bi moj otrok štaliral v šoli. O.K., par dni bi tolerirala, potem pa bi se obrnila po kakšno strokovno pomoč.

Jaz vedno, ko pride do take situacije mojo peljem na sprehod in se tam "mimogrede" pogovarjava, na primer: "Kaj je pa danes vzgojiteljica povedala?", "So fantje danes kaj nagajali?", "Kdo je šel pa danes prvi domov?", in to kar vmes, med ostalim pogovorom o rožicah, travi in ptičkih tako mi pove veliko več, kot takrat, ko reče, da noče it v vrtec in v njo vrtamo: "zakaj pa ne?".  Drugače pa tudi pogovor z lutkami zelo pomaga, si daš lutko na roko in jo lutka sprašuje, moja  je lutki pripravljena povedati prav vse , potem, ko veš kaj jo teži, ji lažje pomagaš, daš nasvet kako naj ravna, če ji kdo v vrtcu dela kaj takega kar njo moti. Predvsem pa jo razumi, da je prišla v skupino dvajsetih nepoznanih otrok, ki se verjetno že od prej poznajo, ona pa je novinka - saj še odraslemu ni lahko v novi družbi dvajsetih, počakaj, da se s kom "pošteka", da jo sprejmejo, ti pa ji razlagaj prednosti prijateljstva.

Petra, in kako si odreagirala ko ti je povedala da noče v vrtec?

moj je star 4,5 let in je od 11 meseca v vrtcu....Ko je bil nekaj časa bolan in je šel po dolgem času v vrtec, v katerega sicer zelo rad hodi, je imel zjutraj kar neke prebliske, da pa ne bi šel. In sem vprašala zakaj, pa ni imel nekega pravega odgovora, edino to, da bi bil raje doma. Potem sem mu pa jaz naštela vse + stvari, ki jih imajo v vrtcu, od prijateljev, pa igrač, pa kako na sprehode hodijo, pa kako to in ono, se pravi nisem mu dajala še vzpodbude, v smislu "ja saj to pa res ni fajn" ali kaj podobnega, ampak samo pozitivne stvari. Ali pa da ji recimo rečeš, da bodo zdaj kmalu šli na izlet, ampak samo tisti, ki so v vrtcu (seveda mora biti resnica, da bodo kam šli!!!), ali pa da bodo imeli predstavo.... V glavnem ne odreagiraj z jezo, ampak poišči (upam, da jih vidiš) pozitivne stvari v tem, da hodi v vrtec

Srečno in upam, da bo deklica rada hodila v vrtec

moj ima petlet in je sedaj ze drugo leto v vrtecu. Kriza od krize, ze lani je bila. Problem pa je v tem, daje zaprt in kar nesocialen otrok, ampak njemu je tako ok. No, sedaj se nam pojavlja problem za naslednje solsko leto, ko bo potrebno v solo. Pediatrinja me posilja na pogovor k psihologu, a kaj ko on ne bo nic povedal. Ona vidi resitev v tem, da bi imel zraven socialno pedagoginjo in bi ga ona pocasi uvajala. Nevem.

Dober dan! Ravno pred eno uro smo se vrnili iz vrtca, danes je vse o.k., čeprav je zjutraj malo protestirala, pa sem ji rekla, da jo čakajo prijatelji v vrtcu, da bodo šli spet na sprehod in da jo z atijem in malo sestrico kmalu pridemo iskat. Upam, da je bila včeraj le slabo volje, saj je jokala, da ne gre več in resnično nisem vedela kaj storiti.
lp in hvala za nasvete  

Bravo za pogum!

Naša skoraj 3letnica tudi po prvem navdušenju noče več v vrtec. Tam ji je dolgčas. V njeni skupini je tak sistem, da se zapoje pesmico in zapleše s celo skupino otrok, potem se otroci sami igrajo naprej ... Tisti ki pristopijo k skupini in se vključijo ok, tisti, ki se ne, pa ostanejo osamljeni. Naša ni navajena skupine otrok. Rada se komu pridruži pri igri npr. na igrišču a ni ravno med najpogumnejšimi sploh če je skupina številčnejša ... pač nikoli ni bila v varstvu ali vrtcu in rabi malo več časa. Moti me to, da ji ne morem nič konkertnega obljubit glede tega kaj vse bo lahko v vrtcu počela, ker je vzg. zelo nezgovorna in se izmika že osnovni komunikaciji ... Zdaj smo doma, ker je že pokasirala trebušno virozo. Vzg. je sicer dala diagnozo, da je bruhala zaradi nesamostojnosti in neprilagojenosti, in da jo bo ta vloga žrtve zaznamovala za celo življenje .... potem pa se je izkazalo, da ima vročino in še zdaj, po 4ih dneh ni zdrava ...  Najbolj me razočara, ko vidim, da pričakujejo od otroka vse takoj. Ni dovolj, da se kljub temu, da je doma zelo neješča v vrtcu trudi in poje vse ... tam zaspi brez dude (doma jo ima), se ne joka in ne izsiljuje ko jo tam pustiva ampak občasno pride povedat, da je žalostna ... To da se ni že prvi teden naučila se sama sleči in zlesti na wc, se obleči in umiti sama je oh in sploh nesamostojno in tudi edina stvar, ki jo zna povedati o njej. Še sreča, da ima v skupini 12ih samo tri novinke, ker si drugače kar težko predstavljam tako vzg. s tako visokimi pričakovanji in kriteriji, ... kdo se uvaja in kdo je zaradi koga tam?  

Cuma, najini hčeri sta si karakterno očitno kar podobni, saj večino tega kar si napisala drži tudi pri naši. Že pred vpisom v vrtec smo vedeli in ob vpisu tudi povedali, da bo naša potrebovala malo več časa za uvajanje in da mi ta čas imamo, saj ne gre v vrtec zaradi varstva, amapak zaradi socializacije, da spozna več otrok, da dobi prijatelje in da se po možnosti še kaj nauči. Zdaj pa vzgojiteljica pričakuje, da je 4 dni uvajanja dovolj in da bomo jokajočega otroka kar pustili tam. Zame to ne pride v poštev. Če mi ne bo dovolila, da jo uvajam vsaj 2-3 tedne (kot je napisano v njihovi brošuri) jo bom pač izpisala.  Za druženje z otroci imamo ogromno drugih možnosti (zunaj na igrišču, lani sva hodili na telovadbo, ples in plavanje).  Vem, da če bi ji dali dovolj časa, da spozna novo oklje in se navadi na nove ljudi, bo z veseljem hodila v vrtec, saj bo tam le največ 3 ure, oni pa kar nočejo razumeti in skozi ponavljajo, da več kot 3 dni uvajanja ni normalno in naj jo pusti, da se bo že navadila, pa tudi če dva meseca joče. Na živce mi grejo ti njihovi argumenti, ki pri meni sploh ne vzdržijo (da so otroci trpežni, da se lahko na vse navadijo, pa da nas izkoriščajo in izsiljujejo). To povejo za vsakega, a vsak otrok je drugačen in če enemu uvajanje sploh ni potrebno to še ne pomeni, da bo pri vseh tako.

[/quote]Vzg. je sicer dala diagnozo, da je bruhala zaradi nesamostojnosti in neprilagojenosti, in da jo bo ta vloga žrtve zaznamovala za celo življenje .... potem pa se je izkazalo, da ima vročino in še zdaj, po 4ih dneh ni zdrava ...  Najbolj me razočara, ko vidim, da pričakujejo od otroka vse takoj. Ni dovolj, da se kljub temu, da je doma zelo neješča v vrtcu trudi in poje vse ... tam zaspi brez dude (doma jo ima), se ne joka in ne izsiljuje ko jo tam pustiva ampak občasno pride povedat, da je žalostna ... To da se ni že prvi teden naučila se sama sleči in zlesti na wc, se obleči in umiti sama je oh in sploh nesamostojno in tudi edina stvar, ki jo zna povedati o njej.

Ob takih vzgojiteljicah se vedno sprašujem, kje imajo pamet in srce oz. zakaj ne gredo delat kaj drugega. Otroci v vrtcu v prvi vrsti potrebujejo malo razumevanja, topline in potrditve da niso sami, ker so jih starši pač pustili v vrtcu. Vzgoja pa je stvar staršev, one pa seveda sodelujejo.

Se strinjam. Potrebujejo pa tudi nekaj dogajanja, nekaj zanimivega kar jih pritegne, da se zamotijo in da jim čas mine .... pri nas ni tako. Prve dni, ko je bil še mož zraven (taka so bila striktna navodila) so novinke poslušale samo o tem, kako se žoge ne brca ampak se jo kotali, igrala se smejo uporabljati samo po navodilih in točno tako kot piše ... ni šanse se igrati drugače .... da ne govorimo o tem, da je hči skozi bežala v sosednjo igralnico, kjer so se vzg. ne morete verjeti celo igrale z otroki in se z njimi smejale .... Odgovor na naše namigovanje, da otrok zelo rad kaj ustvarja, riše, barva, izdeluje iz plastelina... je bil, da saj je tam vedno papir in si lahko vzame in gre risat, če želi ....Skratka . Prvi dan, ko smo zaradi Eminega navdušenja prišli pač 10min prej v vrtec in nas ni pustila v igralnico (kjer je bila že večina otrok) saj smo bili vendar zmenjeni ob 9ih in ne ob 8.50 ..... sem upala, da je to samo napetost in nerodnost prvega dne .... pa očitno ni tako. Očitno je znak nefleksibilnosti, nepripravljenosti prilagoditi se potrebam otroka, ki morda ni tako samostojen in utrjen in socializiran kot vrstniki, je pa otrok, ki prvič vstopa v "svet" in je to zanj velik korak pri katerem potrebuje malo več opore.    
Pozanimali smo se za premestitev, ker te ženske jaz že ne bom spremenila .... pa je edina možnost in mesto v skupini starejših otrok .... zdaj pa ne vem, kaj narediti.