Tolikokrat berem v vseh teh revijah kako pomembne so mamice za svoje angelčke, še posebej ko so tako majhni kot je naš Anej (jutri bo star 5 tednov) - vso to navezovanje stikov pa dojenje in kaj vem kaj še vse..

Potem se ob vsem tem spomnim še številnih prijateljic - mamic, ki imajo doma 2-4 leta stare nadobudneže in skoraj vse so me že med nosečnostjo strašile kako hudo je biti starš - ni več časa zate, pa za partnerja, pa neprespane ure, neprestano prilaganjanje, ... skratka ah in oh..

Mogoče je res manj časa zame in mogoče še nimam toliko izkušenj, glede na to, da je moj angel še izjemno majhen, ali pa tako zelo priden 9nebesa , vsekakor pa gre velik del zaslug za moje dobro počutje mojemu možu.. Ne poznam moškega ali očeta, ki bi bil tako predan svojemu otroku, kot je svojemu sinu moj mož..
Ker se ne dojimo več (oz. zelo malo), ponoči vedno on bedi ob njem, ga hrani in zaziblje nazaj v spanec. Zgodaj zjutraj potem prevzamem jaz (sva pač izdelala tak urnik, ker je njemu lažje vstat ponoči, meni pa zgodaj zjutraj), čez dan pa se menjujeva (na srečo ima tako super službo, da lahko dela doma). Tudi hrani ga dostikrat on, Anej najraje podira kupčke pri svojem atiju (midve z babico se kar namučiva :)- ), ga previja, se pogovarja in igra z njim, mu poje, ga kopa .. skratka, včasih se mi celo zdi, da se okrog njega znajde bolje kot jaz (mene včasih kakšna stvar pretirano skrbi za našega angelčka :ups: )..

Svojemu možu sem neizmerno hvaležna.. vem, da bi očetje NAJ vse to počeli, ampak številni tega ne počno in vso breme odgovornosti preložijo na ramene otrokove mame oz. svoje partnerice.. Mojega moža pa nikoli ni treba prositi, da popazi na malega ali da ga nahrani ali kaj podobnega. Njemu se zdi samo po sebi umevno, da skrbi zanj, ga carta, mu češe laseke in čisti noseka :bravo:

Tako vedno najdem čas tudi zase, pa da skočim kaj na RR ali postorim kakšno malenkost... Ob vsem tem mu uspeva cartati še mene! Zame je najboljši moški, mož in očka na svetu!!!

Le kaj bi jaz brez obeh mojih moških ...?

Bobek

tisin očka, moj mož je isti! hvala mu! :):rozica:

lp, lara

Bobek, a ga posodiš kdaj pa kdaj?:)- Za popazit tamalega, pa previjat, ne za kaj druga, da ne bo kake zamere?!:)-:)-:)-:)-

:bravo:, lepo je prebrati tak post.

Lepo se imejte in crkljajte drug drugega še naprej.:)

Lahko napišem samo enako:rozica:

:bravo: ocka! :rozica:

Srečo imaš, in lepo je da si hvaležna za to, kar ni samo po sebi umevno.
Moj je prvega otroka tudi rad kopal, malo manj pa previjal, čeprav je to počel. Pri drugem otroku pa če se pokaka, reče samo "fuj, previj jo, pokakala se je". Nato pa vpraša če se je fejst pokakala. To ga pa vedno zanima - ha, ha.

Ponoči pa ni rad vstajal, češ da ima on drugi dan odgovorno službo in ne more zaspan delat. Pri obeh je približno en mesec po porodu šel spat v drugo sobo, jaz pa v jok. Pa sem se potolažila, ko sem videla da so takšni v večini.

Evelina, ne se sekirat zaradi odhoda iz spalnice, se vsaj ti v miru naspiš, kolikor se da pri majhnem otroku, vsaj mož ti ne smrči zraven in te budi iz prepotrebnega spanja. Bo že prišel k tebi in to še zelo rad ko ga bo srbelo.

Tudi moj je tak kot tvoj, Bobek.
Res je veliko lažje, ko imaš nekoga, ki ti pomaga.

moj pa bo tak.

tut našega očka bi prepoznala v tem:bravo::bravo::bravo:
Res je občasno lepo prebrati kaj takšnega.Jaz sme mojmu nadvse hvaležna za vso njegovo pomoč.9nebesa9nebesa9nebesa

Moj zlati možek in še bolj zlati očka je tud tak

Hvala ti 9nebesa