moj mali je bil star 8 mesecev. In je ful živahen pa sam gleda kaj bo prijel.
No in zdaj če je v naročju in ga primeš za rokice da rito v luft in hoče hodit.
JAz ne vem no ampak emni se to ne zdi nič hudega če se ga pol postavi na tla pa da hodi malo. Sej to če ga postaviš ga za par minut al pa še to ne. Mi pa je zdravnica rekla da tega ne smemo delat da ko bo v stajci sam hodi bo vredi.

A ste vi kaj prakticirale hojo ob pomoči rok?

P a v hojco ga tud dam takrat kadar grem na wc, al pa če moram kaj na hitro pomit... Pa mi je tudi rekla da ne.

Sej drugače pa se skoz nos al pa je v vozičku.

Pediatri in fiziterapevti res odsvetujejo takšno hojo, ko se otroka drži za rokice in pa seveda hojico. Jaz tega ne bi prakticirala, saj s tem samo škoduješ otroku.

Ne, nikoli.
Sem poslušala kar nam je zdravnica rekla.
Je sam shodil pri 11ih mesecih in pol.

Hojice nismo imeli. Niti pomislila nisem na to, da bi jo kupila.

Stajica, držanje otroka za roke...to ni nič ok. Malega posadi na tla, daj mu kakšne opore zraven, pa se naj sam nauči stat in hodit. Bolje za tvoj križ, predvsem pa najboljše za tvojega otroka.

tako, kot so ti že napisale. otrok bo shodil takrat, ko bodo njegove nogice dovolj močne. moji obe sta se plazili od 8 meseca dalje, se dvigovali ob opori, hodili ob kavču, mizici ipd. glede na to, da sta precej hitro splazili, sta shodili zelo pozno, ena pri 13 mesecih, ta druga pri skoraj 14. obe sta se do tedaj naučili, kako se pade na ritko, na rokice (da rokice moraš dat naprej), če sta obe padli, sta se vedeli tudi dvignit same. včasih poslušam, kako nekateri otroci hitro shodijo, ampak kako - hodijo le tako, če jih starši postavijo na noge, če padejo, jih mora spet nekdo drug pobrat in postavit nazaj na noge.

torej, da končam  daj ga na tla, da se sam kobaca. mi smo to prakticirali na naši terasi, pa tud ko smo bili v parku ... ravno povsod je nismo dajali dol, ampak kjer je bilo kolko tolko čisto, tam pa. kakšna so bila pa kolena, pa je že druga zgodba.

Tole ti priporočam v branje, iz mojega bloga - povzeto po strokovni literaturi, dosti tudi iz revije Moj malček:
http://strudeljcek.blog.siol.net/2007/05/24/prvi-koraki/

No moja sedemesečnica se tudi takoj ko ima šanso postavi na nogice vendar je rekla zdravnica da je ne smemo postavljat sami, če pa se dvigne v stoječi položaj takrat ko npr.sedi čez eno koleno in ima noge na trdi podlagi pa ni nič narobe.
Kot so ti vse svetovale otrok naj bo čimveč na tleh in naj sam tempira svoj razvoj

A ti bi lahko hodila, če bi ti nekdo roke fejst v luft držal in nazaj upogibal? Najbrž težko, a ne?

Če ne veš zakaj to ni dobro, si malo preberi TULE

Se strinjam! Priporočajo, da  naj sam pride do tega, da se začne plaziti, dvigovati, stati, hoditi... In se tega držim. Težko pa je, ko pridejo v kader babice  Pa me čudno gledajo, ko jim "pametujem" češ kako pa misliš, da si ti shodila?  

Ma to je najslabše - kako naj otrok drži ravnotežje. Če mu pomagaš, recimo ko že shodi, potem je bolje, da mu držiš roke vodoravno. Poudarjam na to, da ko otrok sam shodi.

V tem primeru je bolje držat za pas, kot za roke. Priporočajo tudi tiste varnostne pasove, kot prvo tebe ne boli križ, pa še za malčka je boljše. S tem ne mislim, da ga v luft gor držiš, ampak da sam hodi, ti pa ga samo "ujameš", če izgubi ravnotežje. Pa spet ne preveč, ker se mora tudi naučit sam ravnotežje lovit.

Najboljše je pustit prosto pot naravnemu razvoju in ne biti neučakan. Če shodi kasneje, je vseeno boljše, kot pa da je ves štorast, pobuškan ali celo s hujšimi posledicami.

_____________________________

Anžetko Bosopetko in Sarica Košarica :D

ampak najbolj smešno pa je, da smo mi vsi tako gor zrasli...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tudi od hamburgerjev se gor zraste .

Zakaj ne bi otrok rasel gor po naravni poti, kadar imamo možnost izbire? Saj pridejo trenutki, ko ga damo v hojico, da lahko gremo vsaj na WC, pa ko so babice in tetke in strici vsi ponosni, da otrok z njihovo pomočjo hodi, a jim nočemo vzeti veselja,.....pa še kdaj.

Ampak....ko imamo možnost izbire, zakaj ne izbrati dobro?

Jaz se tudi strinjam s predhodnicami. Otrok bo že sam se postavil na noge, ko bo to zmogel, kar pusti ga, da sam tempira svoj razvoj. Ko bo zmožen, se bo dvignil ob mizici in naredil par korakov. Mi tudi hojice nismo uporabljali.

Saj čez par mesecov boste pa že lahko skupaj hodili na sprehode.

_____________________________

Razvajeni otroci vedno kaj zahtevajo, ustvarjalni vedno kaj ušpičijo.

Otrok je eno tako malo nebogljeno bitjece in ko pride na svet, je povsem nepopisan list papirja. Na njegov razvoj, čustven in telesen, vpliva sto milijonov različnih dejavnikov. Se mi zdi, da se vse preveč obešamo samo na nekatere, na tiste, ki se vidijo na zunaj, vse ostalo je pa tako tako...

Zadnje čase je pomembna samo prehrana in handling, vse ostalo je pa nekoliko bolj postranskega pomena. Se strinjam da je to zelo pomembno. Ampak, otrok potrebuje še vse kaj drugega. Med drugim tudi razvajanje s strani dedkov in babic, ker oni za to pač so. In če bomo vsakič, ko ga bo dedek narobe prijel in bo babica vsa vesela iz omare privlekla čokolado zavpili "NE!", se bo otrok pri dedku in babici slabo počutil, ker bo imel občutek, da dela nekaj, kar mi ne želimo. Od hoje za roke 5 minut enkrat na 14 dni in od tistega koščka čokolade ga ne bo pobralo...

Otrok potrebuje tudi oba starša. So različne situacije, zakaj otroci ne odraščajo z očetom in mamo, v to se ne bom spuščala. Je pa veliko mam takih, ki dobesedno privežejo otroka nase, kar pa zagotovo ni dobro. Ni problema, če je oče odsoten 3 dni, ampak bog ne daj, da bi bila ona 5 ur v kosu. Tak otrok se zagotovo ne more povezati z očetom in z njim vzpostaviti nekega normalnega odnosa, saj z njim preživi manj časa kot z vzgojiteljico v vrtcu. Najhuje pa je to, da se taka mama sebi zdi celo popolna in najboljša možna in misli, da je to, kar počne, najbolje za otroka.

Še ena taka stvar je počitek. Otrok potrebuje za svoj razvoj nemoten spanec. A veste kako so Kitajci mučili svoje zapornike? Tako da so jih zbujali na 2 uri... In spet, je to pri otroku povsem sprejemljivo, da se budi na dve uri. Mama pa to stoično prenaša, ker pač otroku tako paše in bo že nekoč bolje.

Potem duda. Ja, vse lepo in prav... Dolgoročno pa duda gotovo ni dobra za zobe. Sem imela sama eno zasvojeno dudarico in se ji je pri 2 letih že poznalo na ugrizu. Ampak tukaj so spet komentarji, da do šole bo že brez in ne vem kaj še vse in vsi so grozni, ki se obregnejo ob večjega otroka, ki ima dudo.

Pa to, da se do ne vem katerega leta otroka oblači in vozi naokrog v vozičku. Ja, otroka je treba tudi naučiti samostojnosti. Mislim, da je veliko več vredna tudi narobe oblečena majica, kot pa tistih naših 5 minut časa, kot bi mi prej zaključili z oblačenjem. In spet bi se zdeli sami sebi tako fajn, ker našega 5-letnika še vedno malo pocrkljamo...

Pa še veliko je takih zadev. Ampak ja, to so zadeve povsem postranskega pomena. Glavno je to, da nimamo hojice, pa smo srečni in zdravi.

Pravna obrazložitev: Ni letelo na nikogar osebno, zgolj in samo moje splošno opažanje! 

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Viv, si se pa razburila .. Sicer pa pravijo, da smo otroci ogledalo staršev.

Ja, naša Vesna je bila zelo zgodaj na nogah, pri 7-8-ih mesecih, ob opori stola, stajice.. Pa za roke smo jo tudi držali, ker je bila zelo aktivna. Shodila je pri 10-ih mesecih, na Bledu na kremšnitah . Sedeli smo v lokalu, ona se je okrok plazila, potem pa kar na lepem peš mimo mize useka . Sem bila čisto v šoku.

Torej, shodila je sama, kljub držanju za roke, kateremu ste vsi zelo proti. Ja, sem tudi s pasovi poskusila, da bi hrbet manj bolel. Res nisem imela hojce, ki je . Pustili smo jo padati in se loviti sama, je pač kakšno buško staknila.

Da zaključim - čisto nič škode ni naredilo tisto držanje, je izjemno motorična in ima od malega lepo in pravilno držo.

Najboljše je otroku pustiti svojo pot. Tako, kot so povedale predhodnjice. Seveda so nas držali za roke, da smo hodili, vendar takrat še ni bilo toliko raziskav glede tega. Otrok sam ve, kdaj je dovolj močen za kakšno stvar. Npr. sedenje, plazenje, posedanje, stanje ob opori in potem shodijo. Pri nas gre tako. Sicer je začel hitro sam sedet (pri 6. mesecih oz. korigirano pri 5. mesecih). Potem se je začel pri cca. 8,5 mesecih plazit in se sam posedet. Pri 9. mesecih stoji sam ob opori in včasih naredi kakšen korak ob opori. Ga je babi držala za rokico, da bi sam šel, vendar sem jo ustavila. Sicer pa je P rekla, da je ful napreden in gibčen in bo najbrž pri 11. mesecih shodil. Bomo videli. Upam, da ne ravno na morju (da ga še ne bo treba loviti povsod). Sicer se pa itak ful plazi po stanovanju in ga včasih najdeš čisto na drugem mestu, kot je bil pred minuto.

LP