Punce mene samo nekaj zanima.

In sicer od cesa je odvisno kaksen bo otrok, a bo priden, poslusal, ali bo pa samo gledal kaj lahko pokvari, nagajal, trmal...

In sicer imamo v druzini dve majhni puncki. Ena je mirna, ne joce veliko, gre vsakemu v roke, nic ne uspici. Medtem ko pa druga nagaja, vse dol vrze, tepe mamico, atija, ne uboga, noce nobenemu v narocje, se joce takoj ko cesa ne dobi.
Pa se mi zdi da ne more biti samo od vzgoje odvisno. Tudi pri prvih mesecih se je razlika ze videla, ena kot angelcek, druga pa zleht da ostanes brez besed.
Ali pa je to ze v genih postimano? Od starsev se mi zdi da ne more biti veliko odvisno, ker so obojni v redu, prijazni, mirni...

A imate kaksne ideje?

_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

Mislim, da imamo že v osnovi zapisano, kakšen karakter bom o imeli. Z vzgojo po mojem samo malo omiliš tistega  v otroku, spemeniš pa ga sigurno ne, kakršen je, tak je. Jaz imam doma  in  v enem. Kakor ga pič, enkrat je priden, da sploh vem ne, da ga imam, drugič pa tako kot ti praviš - nagaja, meče vse na tla, odpira omare, grize, tepe, v glavnem kakor ga pič. Tako da mislim, da ne moremo nič vplivat na to, kakšen bo otroček, lahko samo malo gledaš, kako ga boš vzgajal - popustljivo ali na kratko.

Po mojem je vse odvisno od karakterja, ki ni priučen ampak prirojen (upam, da imam prav in da mi je še kaj ostalo od psihologije) in tle nimaš kaj dosti, baje pa da karakter z leti postaja vse močnejši.

Moj je tudi oboje, včasih angelček, včasih hudiček. Po večini mislim, da smo pa kar vsi taki.

po moje je karakter prirojen, delno pa se tudi oblikuje skozi odnose v okolju v katerem otrok živi. Veliko črpa iz odnosa staršev, okolice. Naša je tudi oboje, načeloma pridna, zelo vztrajna (ne - trmasta), razigrana, navihana...najbolj mi je všeč to, da se ji da vse dopovedati - na ta način pri njej največ dosežes, skozi pogovor oz razlago.

Jaz sem vedno govorila, da je odvisno od vzgoje. Pa vidim, da ni tako. Kajti dva otroka istih staršev sta si lahko tako različna, da tega ne moreš verjeti. In vedno je en angelček in en hudiček

Mislim da je karakter kar prirojen in ne moreš veliko vplivat na njega le omiliš ga lahko.

_____________________________

Moja punčka je moja največja sreča.

Dva otroka sta lahko čisto različna in vesela sem da je tako, vsaj pri meni, saj je drugi veliko bolj priden kot je bil prvi!

Ja, jaz imam dva mala vragolana, ne vem, kateri je bolj navihan, živahen in tako. Oba sta urnebes, resno, vsi sprašujejo, kako zmorem. Nevem, iz dneva v dan in tako... Edina razlika je v tem, da se eden že iz štarta bolj mucka kot drugi, to pa je tudi vse, pa tako sem se veselila tega, ko so rekli, da če je prvi živ in navihan, drugi sigurno ne bo. No, pri meni to ne drži, nevem, kateri je večji  in tako. Ja, pa kaj čem, moja sta in to je to.

Mislim, da je res vse tole odvisno od karakterja, baje sem bila jaz look like, tako da , kaj pa vem.


_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

pri nas je tud kar temperament al karakter obeh zelo očiten...

jest čist glasno priznam - Ana je bolj hudiček že od začetka  -torej po meni, je bolj glasna, sitna, vztrajna in trmasta..
Aljaž pa svoje prve tri mesece kaže več potez očka - angelčka torej... je priden, potrpežljiv, zelo malo joka, pridno spi, deli nasmeške...  če bo pa pri njem tako še čez leto ali dve pa ne vem... želim si pa da bi bilo , ker je en bolj hudičkast tip (plus taka mati v hiši) čist zadost

_____________________________

Svet je lep!!

Hm, sem si jaz tudi mislila nekaj takega kot pravite.

Meni je mama vedno pravila, da se mi bo vse enkrat vrnilo. Da taksna kot sem jaz , bo tudi moja hcerkica. Jaz pa sem bla hudicek, sem se kr v trgovini na tla boknila in nisem sla dokler nisem dobila kar sem hotela.

Tako da , mene je kr strah ...

_____________________________

Sedaj nas je pa pet!