Povejte, mi kam to gre-pred tremi tedni je možu umrl stric, pri 52-ih ga je v spanju kap:(, sedaj sem pa izvedela, da za rakom umira moj še ne petdesetletni stric.:( A bomo sedaj pri petdesetih že stari in se lahko počasi kr pripravimo na smrt?:zmeden:Se je vredno cele dneve truditi v službi in si komaj nekako urediti življenje, potem pa...:(Ah, človeka kr mine...

Maxica nej te potolažim, da je to prej izjema kot pravilo. Statistika namreč kaže, da e naša življenjska doba daljša. Je pa včasih življenje zelo kruto in izbira naključno zbrane:((:((:((:((Včasih kar nekaj oseb v isti družini:(:((:((
:angel:za nas in naše :duda:da ne bomo med "izbranimi":(

Verjamem da te ob takih novicah vse mine..
A če bi samo na to mislili, potem je res
najbolš da kar nehamo živet..

Kljub vsemu mejčkn optimizma..:rozica::rozica:

Pa ne mislim samo na tale post - ampak dejte no! Samo še kdo je kje umru, pa kdo je bil kje na pogrebu... A nimamo res nč druzga za razpravljat????

Dejmo pa napisat ker stric je na lotu zadel, pa čigava teta gre na potovanje okol sveta, pa kdo se je trudu 5 let zanosit in ima zdej trojčke....

Bravo, viv, to sem čakala ;)

Verjemi, da jaz bi veliko raje kaj takega napisala-kot pa zgornji post.
No, bom nehala, se opravičujem, sem mislila, da se vam lahko malo potožim...:(:(:(

Sej se lohk, zato smo pa tuki, ampak mau optomizma je vedno dobrodošlo.;):rozica:

Maxica - sej ni letelo samo nate - poglej debate "naš vsakdan" - ni drugega kot samo smrt.

Ampak tako kot pravi baguska - optimizem!

Ja, saj res, saj je res hudo in se lahko potožiš, normalno. Samo res so pa teli dnevi že tako smotani, da imamo vsi vsega dovolj, tele sivine, mraza in dežja. Se mi zdi, kot bi se negativna enerija kar širila in širila. Ps mo vsi malo že nataknjeni in HOČEMO SONCE!

Lej jo tečko. Pejd v solarij, se boš tko prsmejala ven da bodo same zobe po Kranj hodile :)-