Vse, ki ste se v svojem življenju kdaj razšle s fantom, ki vam je dosti pomenil, vas prosim, da mi poveste, kako preživeti.

Ne bova se pobotala, ne bova več probavala, to je res konec.

Povejte, kako ste se borile z bolečino in žalostjo in krivdo.

Hvaležna.

< Sporočilo je popravil wahoo -- 19.1.2007 19:21:53 >

    Zveni oguljeno, ampak ..... če druga ne, čas naredi svoje. Če si nista bila usojena, si pač nista bila. Kaj drugega reči? Slej ko prej se pač vedno izkaže, da je tako bolje ( ali pa se v to prepričamo ) ..............

Enostavno sem si rekla, to je bilo zdaj grem naprej in čez noč obrnila list v življenju in naslednji dan živela kot da ga sploh ni bilo. Delala sem kar me je veselilo, šla sem kamor sem hotela, na nikogar se nisem obračala in se imela fino.

Še na misel mi ni prišlo da bi se smilila sama sebi in iskala kdo je kriv in kdo ne in bila žalostna in zamorjena. Kar je bilo je bilo, zdaj je pomembno kaj še bo.

Se ne oziram nazaj,ker nimam časa, grem raj naprej.

Žal mi je, da se je tako končalo.

Rekla bi ti samo, da ne imej občutka krivde. Vedno sta kriva dva, ne samo eden. Ne zapiraj se vase, ne jokaj doma, pojdi ven, v naravo, pojdi s kolegicami, pogovarjaj se z njimi, delaj kar te veseli.

Verjamem, da je težko začet "delat nekaj zase", če si potrt, ampak potem je vse drugače.

Ko jaz pomislim za nazaj, mi je za vse trenutke, ki sem jih preživela v svojem svetu zaradi končanja zveze, zelo žal. Ko enkrat ugotoviš, da so prijatelji in na sploh pozitivno videnje sveta res balzam za dušo in srce, potem si srečen.


< Sporočilo je popravil wahoo -- 19.1.2007 19:22:15 >

Jaz sem full hodla ven s kolegicami, edino to mi je pomagalo da se malo sportim in ne mislim na to! Vem, je hudo na začetku... poskusi čimmanj mislit na to...

...  ma kaj delam, sem hotla popravit pa sem sama sebe citirala!!! ajej, dopust kje si!!!   ... sem hotla reč da se malo sprostim ne pa sportim...

< Sporočilo je popravil Kuba -- 19.1.2007 12:38:22 >

V srednji šoli mi je bilo kot je sedaj pa konec sveta. Ker sva imela skupne prijatelje in je bil iz sosednjega kraja sva se videla potem še vsak dan in je bilo preveč mučno zame. Prepisala sem se v zadnjem letniku v Ljubljano v šolo in v dijaškem domu sem spoznala dve super prijateljici, s katerimi smo še danes kot rit in srajca, vse tri samske smo veliko hodile na kakšne kavice zvečer, na sprehode in smo bile klapa zase. Takrat sem ga čisto odklopila in sem ugotovila, da sploh ne rabim biti vezana, da mi čisto ustreza, da sem samska. No in potem sem v prvem letniku faksa spoznala svojega sedaj že moža in bila je iskrica na prvi pogled, ki še kar traja.

Vsaka slaba stvar prinese nekaj dobrega.

Se strinjam s tem kar je napisala barbara b, ker vsaka slaba stvar, resnično prinese tudi nekaj dobrega, čeprav morda tega zdaj trenutno še ne vidiš. In vsak konec, ni le konec, vendar je lahko tudi nek nov začetek.
Spoznanja, ki jih pridobiš skozi žalost in bolečino, naj se še tako zelo čudno sliši, pa te notranje bogatijo.
Vse lepo ti želim!

Odloči  se in začni nekaj novega - v moje primeru sem se smilila sama sebi in potem sem prišla do tega zaključka, življenje je kratko, med štirimi stenami pa še dolgočasno. SAMA brez prijateljic, sorodnikov,... sem vpisala na kuharski tečaj. Totalno v drugi smeri od mojega karakterja. Pač je bil takrat v našem mestu organiziran. Jaz in babice se mi je zdelo takrat. Same starejše. AMPAK, tako fajn, sproščeno in super se nisem imela še dolgo ne.
Nobena me ni  nič spraševala, o meni nič vedela,... ko sem bila pripravljena sem jim kaj povedala, sicer pa smo se nasmejale  do solz, uživale, naučila sem se še kvačkat,.... Krasno vglavnem.  Pa še koristno porabljen čas, kot se je kasneje izkazalo. Poznam kuharske trike,....
Razmisli. Idi nekam, zapolni svoj prosti čas in UŽIVAJ ŽIVLJENJE. Je že moralo tako bit, da bo potem boljše.


_____________________________

ŽIVLJENJE JE LEPO, ČE GA ŽIVIŠ,.....

Jaz imam zdaj tretjega resnega fanta.

Ko sem šla s taprvim fantom narazen sem bila zelo žalostna. Men je pomagalo, da sem veliko hodila ven. Povsod me je bilo dovolj samo doma ne, ker me je spominjalo na njega-kako ga vidim pri nas doma kuhat, na postli....
Danes je tega 7 let pa ti po pravici povem, da se še spomnim nanj. Ampak to niso zdaj kakšni taki spomini, da bi mi bilo hudo. Pač se spomnim in se nasmehnem.
Midva sva se imela zelo rada, prišla je ovira, ki pa je nisva mogla pšreskočiti oz. je nisva znala ali pa podzavestno nisva hotela in bil je konec. Nič se nisva kregala na koncu zato je še toliko bolj boleče-bilo!!!!Od takrat ga nisem videla. Ostale so slike v albumu, ostala je njegova srajca (ki je zlikana pri mami doma na podstrešju), ostala je njegova tlačilka za pumpanje blazine za v vodo...  
Krizo sem imela okrog eno leto. Potem je prišla diploma, služba in nova ljubezen, ki je trajala 2 leti pa se ni obneslo....
No in potem moj  s katerim sva srečna skupaj in  na poti.

Uglavnem, svoje čiste nedolžne ljubezni izpred 7 let se še vedno spominjam, zraven se nasmehnem in vem, da je prav da nisva ostala skupaj.

Jaz se že 8 mesecev dan za dnem borim s tem - torej tako kot pravijo, čas bo naredil svoje, pa tudi ti boš morala razčistiti sama s sabo in delati na sebi.

Meni ne gre najbolje od rok vse tole, čeprav se trudim, a na silo ne gre 13 let ne gre kar tako zbrisati, oz. kakšen dan je v redu, pa potem spet groza in strah. Prazniki so me skoraj uničili, tako hudo mi je bilo. Imam pa doma še dva krasna sončka ob sebi in to mi daje uteho.

Torej samo čas in pa če boš dovolj močna, da se boš hitro pobrala. Nikoli ne veš, kaj te lepega čaka že za sosednjim vogalom, no, verjetno ne že jutri, pač pa kmalu oz. nekega lepega dne.

Drži se...

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

Saj je hudo, sama sem prebolevala zelo dolgo časa, če še kdaj  pomislim nanj  ni več bolečega  občutka, ampak si mislim še sreča da je bilo tako kot je bilo, ker konec koncu sem  spoznala da le ni bil tako super, idealen , popoln tip ko sem mislila.
Prebolevla  sem  tako  da sem se posvečala stvarem, ki so me res veselile. In ko sem začela uživat biti samska, sem spoznala mojega   imava  in še enega  na poti tako da vse se uredi in življenje kmalu postane spet lepo, še lepše kot je bilo.



_____________________________

7.3.2006 je štorklja končno dostavila prvi paket...

8.9.2007 pa še drugega :)

Predvsem se ne zapiraj vase in pred svetom. Pojdi ven s prijateljicami ali sama. In čim manj misli na to kako hudo ti je in ne razmišljaj o tem, da si za razhod kriva le ti. Vedno sta krivca dva. Jaz sem rabila kar nekaj časa. Danes vem, da je tako moralo biti in gledam na preteklost s pozitivne strani. Spoznala sem kaj pomeni ljubiti nekoga in kako je, ko nekdo ljubi tebe. Danes sem srečna in upam, da nama s sedanjim partnerjem čim prej uspe narediti  .
Ne obupaj. Za dežjem vedno posije sonce.

Enega recepta za vse ni. Ker je pač vsaka situacija drugačna. Bolečina pa zelo podobna. Naju z  je zapustil pred dvema mesecema. Je še vedno kakšen dan izredno težko, boli še vsak dan, ampak treba je živeti naprej!!! Trenutno me gor drži otrok, za vse ostalo niti nimam časa ali volje...čas je edini tvoj in moj zaveznik...treba je preboleti in iti dalje...brez njega...enkrat boš prišla do ugotovitve, da nista bila za skupaj in da ti je tako boljše....mogoče se mu boš nekoč celo zahvalila, ker nista več skupaj, ker ti je s tem dal priložnost, da živiš tako kot si sama želiš!!!! Bodi močna in čimveč hodi v družbo!!!!

SREČNO!

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)

Ne s kolegicami, s kolegi pejt, s kolegi. Klin(c) se s klin(c)om zbija.
Z mojo ženo (vendar ne smem povedat, da je to Sita) sva že preden sva postala par, pogosto prijateljsko komunicirala. Ko pa se je razšla z  njenim tedanjim partnerjem (imel je neke čudne zamisli), sem ji jaz postal vir tolažbe. No in sedaj tako in drugače veselo tolaživa drug drugega že skoraj 20 let.
 

< Sporočilo je popravil wahoo -- 19.1.2007 19:22:38 >

_____________________________

"Kako naj odpustim?"
"Če ne bi obsojal, ti ne bi bilo potrebno odpuščati!"

Verjamem da te boli...sama sem na istem in ta rana je še čisto sveža.
Za voljo imam ob sebi mojo punčko ki mi pomaga prebolevati. Kar je bilo je bilo, imel sva se lepo, samo so prišle take stvari da ni bilo več mogoče zdržati. Me pa še vsak dan boli ker jaz ga imam še vedno zelo rada, pa vem da sem ga videla z drugo in to me boli. Probam nič mislit na njega, samo ne morem...
pravijo da čas poceli vse rane...

NE rečejo zastonj, čas zaceli vse rane.