Zdravo,

otroka si želim že kakšno leto, čakam samo, da se fant odloči... Pravi pa ves čas, da si želi, ampak ne takoj.
Me je pa pred kakšnim mesecem presenetil z idejo, da preneham jemati kontracepcijske tabletke. Strinjala sem se in res prenehala z jemanjem, saj pravi, da bi se tako počutil bolj povezanega in bi se prej odločil. Zdaj pravi, da misli, da se bo kmalu odločil, se pa dostikrat zgodi, da na njegovo željo 'ne paziva'. Torej sem zdaj brez zaščite in včasih paziva, drugič ne. Si oba želiva otroka, a me malo bega, ker pravi, da se še ni čisto odločil.

Ker sem hudo zmedena ne vem, ali delam prav, ko ne paziva, čeprav se ni odločil...Razmišljam, če bi bilo bolj pametno jesti KT...

Sem zakomplicirala, da še sama ne vem, kaj bi rada... Zanima me samo to, če ima katera podobno situacijo, kakšno mnenje?
hvala

Če mene vprašaš, veliko moških ni čisto prepričanih, ali so pripravljeni na otroka.
Dokler ga ne držijo v rokah.

Moj si danes ne predstavlja življenja brez . Pa takrat, ko sva začela delati na tem tudi ni bil ravno 100%, da je pripravljen. Kasneje mi je rekel, da takoj ko se je  rodila je začutil, da je pripravljen. Saj tudi jaz nisem bila. Bilo me je strah, če bom znala, če bom zmogla. No zdaj pa gre super. Obema!

Ja in kaj boš naredila, če zanosiš in se potem fant spomni, da pa ni čisto pripravljen?

Se kar podpišem.  

Po moje je to igranje. Ali veš ali pa ne veš...srednje poti ni. Jaz bi šla v nezaščiten odnos šele takrat, kot bi vedela, da sva oba ZA. Prej...ne, hvala.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Se podpišem pod to. Kaj boš storila, če si partner slučajno premisli, ko boš res zanosila? Šla delat splav?

A živita skupaj, sta poročena, se lahko sama preživljaš?
Meni se zdi nezrelo. Otrok vendar en torta, ki se po-ne-sreč...

jaz pa se podpišem pod ta 2 posta.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Živiva skupaj, poročena nisva... Preživljam se lahko sama, vem pa, da je 100% proti splavu.
Kaj ni nobene, ki 'ne pazi'?

To da ne obstaja moški k bi si otroka želel dokler ga nima v rokah je tolk bosa da bolj ne bi mogla bit.

Za moje pojme se to sam ženske s tem tolažijo. Je pa daleč od resnice. Nekateri si želijo otroka, zelo...pa ni važno al so moški al ženske.
Ta izgovor da si moški ne more tako želet otroka k ženska se je en smrkovc zmislu. Ženske pa nasedajo.
Tiste k se trudimo mal dlje za svoje sončke in imamo normalne partnerje doma vemo kako zelo si tudi naši partnerji želijo otrok. Ni to sam naša bolečina je tudi njihova. In jaz osebno bi se krepko zamislila nad njim če on ob tem nebi čutil bolečine.

In zame je to igranje. Dokler nisi prepričan da si ga želiš, se pač zaščitiš. Mislm a se zavedate da se otroka ne da vrnt, k je enkrat na svetu?

Se strinjam s tanikoo.

Na zadnje vprašanje anonimne če ni tukaj nobene k "ne pazi". O ja jih je. Pejd mal brat zgodbe. Noseča, moj pa ni prepričan....kaj pa zdaj? Noseča, moj želi splav...kaj pa zdaj? Noseča pa ni denarja.....kaj pa zdaj? Noseča nimamo kje bit....kaj pa zdaj? Noseča, moj je ratal tečen....kaj pa zdaj? Noseča....pogruntala da se je moj spremenu....kaj pa zdaj? Noseča....moj mi očita da si otroka ni želel......kaj pa zdaj?  Dost jih je. Upam da ne boš tudi ti med njimi.

Ja, tole je mislim da zelo dober odgovor na tvoje vprašanje Anonimna. Prični se že zavedati realnosti in se ne igraj z življenjem.

Najlepša hvala za vaše odgovore in vaš trud, še posebej karin24, ki mi je zares odprla oči. Naenkrat nimam več dvomov in vem kako in kaj. Sem se ob prebiranju kar zjokala...

hvala res
lahko noč in vsem vse najboljše

Po mojem si bo premislil v trenutku, ko boš povedala dobro novico 

To pa res ni bil moj namen, v jok te spravit .

Sem ti hotla sam povedat, da pride čas, ko si tudi moški želi otrok, zelo želi in ne dvomi v svojo odločitev. In ta čas bo tud pri vama prišel. Sam očitno še ni.

Zdej morem pa neki vprašat.
A ni škoda da si more moški premislit? Ker je pač postavljen v situacijo iz katere ne more. Res da si jo je sam zakuhal sam... ampak, a ni lepše skupaj, v paru pričakovat , se veselit če ga zagledaš in skupaj bit žalosten če ne. A ni lepše skupaj načrtovat prihodnost in otroke?  Ali se vam zdi normalno da pač bo kar bo? Saj se bo sprijaznil
Kaj pa če se ne sprijazni
Mislim, a se vam zdi da imamo ženske več pravic pri odločanju kdaj bodo otroci k moški , a ni to mal sebično? Pa lahkomiselno?

Karin24, bolj se ne bi mogla strinjati s teboj...
Jaz osebno si zelo želim, da bi se skupaj odločila, delala na dojenčku z mislijo, kako si oba2 želiva....

Trenutno si ničesar ne želim bolj kot da me nekega dne moj preseneti z novico, da se je odločil za .
Jao, saj pa je star že 31.

Jaz pa si želim že eno leto in si želim velike družine...

če on ni 100%, lahko narediš dvoje - čakaš da bo, al pa ne čakaš...v drugem primeru pa je fajn če se zavedaš, da je bila odločitev tvoja in ne vajina in da bo tudi breme, ki pride tvoje, ne vajino...brez onega jokcanja - sem mislila da se bo spremenil, tak sem boga, a so vsi moški taki pr bla bla bla...

< Sporočilo je popravil ulla80 -- 12.11.2007 23:17:18 >

Saj bo .
Moj se je tud dolgo obiral, zdej je pa vsak mesec bolj živčen k jst če bo kej al ne bo .
Malo pusti to temo stat, pa boš videla da bo sam začel v tej smeri govorit. Pač rabi čas da v sebi predela vse, in ko bo, bo odločen in bo vedel kaj si želi in ti to tudi povedal.

ti stavki ki ti jih je prbil so samo navaden: BULLSHIT

sorry, samo tvoj je eden konjski bed


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

se strinjam... ne razumem žensk, ki se tolažijo z mislijo, da sej bo itak vesel... ne moreš biti tako sebičen in gledati samo na svoje želje... tudi moški ne more gledati samo nase, samo otrok je skupna odločitev in če se ne more par zmenit, potem brez veze skupaj vztrajat.

Če se pa ne sprijazni, je pa potem naslov nosečo me je zapustil in podobno... le zakaj... pa vedno je pol izgovor ena tretja ženska....

jaz vem, da če moj ne bi bil pripravljen, potem bi jemala zaščito, zaradi sebe, ker ne bi hotela biti v kakšni nezaželjeni situaciji.

Tud jst nisem. Pa delam na tem ze 3 leta. Vedno tuhtam ce je prav in ce je ze cas in ce sem ze pripravljena. Ampak vem in se zavedam, da si na ta vprasanje ne bom znala odlgovorit, dokler ne bom rodila... Vsaj do takrat.

midva sva tud recimo oba ZA.. ampak jaz nisem cist prepricana, ce bom dobra mami, ce je trenutek pravi, pa kako bom s sihtom zrihtala, pa ce se bo obneslo, pa ce nosecnost zdrava, pa se bo porod uspesen, pa ce bo otrok zdrav, pa ce bomo hepi femili itd itd.. miljon enih vprasanj, na katera si ne znam odgovort..

a ste ve cist vse vedele ze preden ste zanosile!?

pri nama je bilo presenečenje!meni je g.rekla,da bom zeeeeeeloo težko zanosila-če sploh bom..
in pride en dolenc..skupej sva bila 2meseca,ko sem zanosila ..ja,bilo me je strah,ker nisva imela kje živet,on se je priselil k meni,pustu službo...
ampak imava pa hančo in vse sva preživela...
starh je normalen..sej pol delaš nagonsko