mhmhm, "seansa" z vzgojiteljem iz vrtca, je mlad, zelo simpatiš, mal odštekan, skratka...meni pisan na kožo, in vse skupaj je bilo noro dobro... me prav zanima, kako mi bo jutri ko grem jaz po otroke v vrtec...No, vendar vse to so samosanje, realnost pa ob mojem, včasih tečnem možeku, s katerim se imamo prav lepo. Vendar , sanje niso greh, kajne.

hudooo dobre sanje...

Meni se je danes resnično nekaj drugega/čudnega zgodilo; ne vem, če je že katera kdaj doživela tole: ko prvič zagledaš človeka ti pride na misel takoj kakšna pesem, še predno ta človek spregovori. No že danes ponoči sem imela ene take čudne sanje, take malo bolj psiho varianta. In nato prideva s tamalčko na avtobusno postajo tam pa stoji en zelo čuden moški. Ko se je obrnil proti nama je imel take resnično svetlo modre velike oči. In takoj se mi je v misel prikradla pesem, Jaz sem mali psihopat, psiho psihopat... pa sploh ne vem zakaj  no in kot da še ni bilo dovolj naju je ogovoril in med pogovorom je dejal, da je imel psihične motnje in se je 6 mesecev zdravil. Nimam nič proti temu in njemu, samo tak občutek  že ko sem ga zagledala in gledala... me je kar spreletel srh. Na avtobusu je sedel nasproti naju in malo smo klepetali. Človek res ni napačen, ampak tisti prvi občutek, prvi vtis...

Upam, da bo dan boljši od jutra
Drugače pa upam, na boljše današnje sanj...

LP