Ne vem, če spada med vzgojo, me pa zanima vaše mnjenje. Hči (3, 5-let) zelo rada posluša pravljice. Zdaj ima tudi CD, je pravljica o Šivilji in škarjicah, zraven pa opazuje slike v knhjigi, ki jo tudi ima. Danes kuham, pa joče (je doma, preboleva virozo). Tuli. Jo vpraššam, kaj je, pa je rekla, da je grajska gospa tako hudobna, grda do Bogdanke (šivilje), ji razložim, da Bogdanki ni nič hudega, saj pozna pravljico, da ia dobro srce...
Se umiri.Posluša naprej... Pa čez kako minuto spet joooook. Nikakor je nisem mogla umiriti, samo hlipala je: grajska gospa je grda, hudobna, bojim se za Bogdanko  tako da je v joku, po več kot pol ure, v mojem naročju zaspala.
Ok, sme smilisla, saj bo pozabila,, pa ne. Še potem se je popoldne med sprehodom spomnila in tako tulila čez mesto, da mi je bilo res že nerodno. Malo se je zaigrala s prijateljem, zdja pred spanjem pa spet, tulila, še zdja ko spi, hlipa   zen tak tragični obraz dela, malo sem jo sprva sumila, da glumi, ampak potem pa take solze in nikakor umiriti???? Jo cartam, ne pomaga, razložim, nič.... Ne vem, kaj naj, če bo še jutri imela izpade?

Tako zelo doživlja to zgodbico. Očitno je zelo čustvena in se je take stvari precej dotaknejo. 

Ko je bila naša stara 3 leta je imela obdobje, da je pri kakšni risanki (predvsem risanka Grdi raček) ko se je godila kakšna krivica tudi jokala. Sicer jok ni bil histeričen ampak je povedala, da je jokala oziroma bila žalostna ker je žalosten tido raček ker so bile druge živalice grde do njega in ga niso marale.
Ko je prišlo do takega joka sem ji raje ugasnila risanko in jo nekako prepričala, da sem ji dala neko drugo, ki ni tako žalostna.
Tako obdobje je imela ca. 3 mesece potem pa je že bolje razumela pomen risanke. Sedaj prav rada pogleda Grdega račka in brez joka in žalosti.

LP, pikicatalonica

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

naša je zadnjič pri Angelini balerini jokala, ko je ta sestrico dobila in sta oči in mami samo sestrico gledala in nista šla na njen nastop. Na koncu risanke tak jok, da sem bila totalno presenečena in nisem vedla kaj narest.
Pa sva se pocrkljali pa je bilo, samo tamale sestrice pa ni smela videt tisti večer.

_____________________________

"In raising my children, I have lost my mind but found my soul." ~ Lisa T. Shepherd
"People who say they sleep like a baby usually don't have one." ~ Leo J. Burke

Ja, začeli so se strahovi. Saj to ni nobena travma. Lepo ji razloži (tako kot si ji) in ji povej, da če ne želi poslušat ne rabi ampak da je gospa res hudobna in da ni lepo od nje kaj je storila. Pa se malo pomenita kako bi bilo bolje oz. kako bi se morala obnašati. Saj bo!

Tudi mmoja sta imela take, verjetno je to normalno ( jaz sem predvidevala, da je ) in tudi nisem prepovedala tistih knjig ( risank, ampak smo jih gledali skupaj. Otrok se mora navadit, da se v življenju ne dogajajo samo lepe stvari in da vsi ljudje niso dobri.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Bo minilo to obdobje.doma imam veliko Disnijevih risank in sem jih tudi dala na ogled Timiju.Pri Ostržku smo prišli do scene,ko ga lutkar zapre v kletko in smo morali ugasnit.Rekel je,ne bom več gledal.Ni jokal,le odklonil je ogled.Nato risanko Bambi,tudi odklonil po desetih minutah.Pa smo jih pospravili,da počakajo na zrelejše čase.Niti brala mu nisem teh pravljic.Vse druge ja,teh pa ne.Piko Nogavičko je poslušal brez stresa.Obutega Mačka in ,da ne naštevam vse ostale.Aja,Toma in Jerija pa ja,pa čeprav se pretepata,ga pa ni ganilo
In so prišli sedaj,ko bo skoraj pet let dopolnil,razume,da je to samo finta,risnka pravljica izmišljeno.samo,da ga ne zanimajo Ostržek ali Bambi,temveč Batman in Spaidermen. Iz ene skrajnosti v drugo.

Oh HuAnita nič nenavadnega. Pri nas smo jokali pri Telebajskih (ko so poskakali v luknjice), pri Frančku, ko je izgubil ribico, pri Petru Panu, ker ni hotel odrasti,.....
Tolko se vživijo v te junake, da je noro. Pa še kakšen otrok je bolj občutljiv. Saj veš, tako je tudi pri odraslih ljudeh. Saj mene še vedno stiska, pa lahko gledam samo delček kakšne oddaje na Animal planet.


_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=2224725&mpage=1

Tule sem pisala ko se je to obdobje začelo pri Lizi


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Moja sicer (ŠE) ne joka ob risankah, sem pa jaz, ko sem bila stara toliko kot tvoja zdaj, zelo intenzivno doživljala eno češko risanko o medvedku (ko je na koncu rekel "dobra noc" če se spomnete ). Se še zdaj spomnem, kako sem vedno jokala in res mi je bilo težko. Ne vem pa točno, zarad česa

Moja punca pa takoj joka, če sliši počasno glasbo, se ji takoj začne nabirati v učkah. Pa mi tudi ni bilo čisto jasno . Je pa res, da sama tudi hito jokam, ko je kakšen žalosten film,... smo bolj čustveni.

_____________________________

DA BI VERJEL VASE, NI TREBA, DA VERJAMEJO VATE DRUGI LJUDJE.

Moj bratec se je jokal pri pravljici Rdeča kapica, ker se je bal volka. Iz kasete (ja, to je bil še čas kaset ) je potegnil trak in vse skupaj skril v omaro pod cote.

No naša pa noče več gledat Viking Vikija, ker Soreja boli zob.

Ja, to pa znajo. Jokati, mislim. Mi smo imeli eno obdobje, ko smo jokali ob Janku in Metki, Rdeči kapici,... MIslim, da so to bolj čustveni otroci. Tudi ob glasbi. Sta se otroka z možem enkrat peljala v vrtec, poslušali pesem od Akona Mr. Lonely, sinko pa v jok, da pogreša mamo :-)

Da pa priznam: imata po mami, saj sem pred nekaj dnevi jokala ob eni pesmi, ker so se mi pač smiliti tisti, o kom govori, in sem si jo vseeno neprenehoma vrtela :-)