Včeraj sem pri mojem 3-letniku ostala brez besed in moči, nisem vedela kaj naj naredim.
Skratka, zjutraj sva šla k pediatru, ker ima vnete oči. Šla sva samo po recept za kapljice. S sabo je vzel avto (igračko) in ko prideva v čakalnico gre mali lepo na tla in vozi avto. Jaz mu rečem prvič, Anže vstani, ker je umazano in tukaj se ne igramo na tleh. Ta mali odkima. Prosim še enkrat, nič. Še enkrat skušam biti prijazna, se ta mali na tla celo uleže. To me je totalno razkurilo. Ga zagrabim in dvignem. In takrat se je začela cela štala. Začel je kričat, se zvirat, metat po tleh (ker mi je ušel iz prijema). Nekaj časa sem ga potem poskušala držati in mu prigovarjat, da bo avto letel v smeti, če se takoj ne umiri, vendar ni bilo haska. V čakalnici pa kot zakleto polno ljudi. Potem pride ven še zdravnica, ki me pogleda kot da malega iz kože dajem. Seveda ni hotel pokazati oči, ampak sva vseeno dobila recept. Nekako mi rata, da mali ostane na nogah, vendar se še vedno neusmiljeno dere (ko se dere, ga je res slišat 5 nadstropij višje). Ga primem za roko in greva še v lekarno, tam se mi spet vrže na tla direktno pred vrata, da ne morejo ljudje ne ven, ne notri. Ga primem in ga držim, čeprav sem mislila, da me bo pobralo, ker je fizično že tako močan.
Potem se nekako umiri in greva do avta. Tam sem mu povedala kako in kaj, da se ni lepo obnašal in naprej in nazaj.

Prosim povejte mi kako v takšnih situacijah reagirati. Doma mi ni problema. Ga pustim, da se zdere v sobi, ugasnem risanke ali kaj podobnega in ko se zdere, se zdere. Potem se mora opravičiti in se o tem pogovorimo. Včasih pade tudi kakšna vzgojna čez rit, če nič drugega ne zaleže.

Ampak kako prav ravnati v javnosti, ko je okoli polno ljudi?

Še to - pri nas ne pali, če kar greš in ga pustiš in potem priraca za mano. V takem primeru se začne še bolj dret in še bolj brcat z nogami, smo že sprobali.

Hvala za vsak nasvet.

LP; B

_____________________________

Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)

Po mojem ste kar dobro reagirala. Jaz bi mogoče edino to naredila, da ko bi ga na silo držala pri sebi, bi ga odnesla tudi ven iz čakalnice, vsaj na hodnik. Bo pa verjetno trajalo nekaj časa, da ga to mine.

No,sicer jaz kar pustim da naj se valja po tleh  me ne moti.
kar se tiče takšnih izpadov,jih žal nismo imeli.Sem pa videla  v varuški,da otroka posedeš pri sebi-na kolena in ga močno držiš da ne more nikamor.Ti si takrat tiho in mu ne kažeš nobenih čustev.šele ko se umiri ga spustiš  in pač nadaljuješ kar pač sta delala

Najprej se ne sekirat zaradi ljudi v okolici. Polovica jih povsem razume, kako je v taki situaciji, druga polovica pa ali ni imela izkušenj ali pa so pozabili. V vsakem primeru se ne ozirat na druge. Važno je, da ti tam opraviš svojo starševsko dolžnost.

Sicer je naša mlajša, ampak ima tudi take izpade občasno, še niso zelo pogosti, pa tudi veliko se ji da dopovedat in je lažje. Pri nas pomaga, če ji že doma podrobno razložim, kam greva, zakaj greva tja in kakšno obnašanje se tam pričakuje. Ve, da če se ne bo lepo obnašala, bo sledila posledica. Če sva na obisku pri prijateljih in se začne metat, vpit,... greva domov. Rečem ji tudi npr., da se z njo ne bom pogovarjala, dokler kriči. Kričanja ne razumem, razumem pa, če se lepo pove. In jo tudi pohvalim, ko mi nekaj pove lepo. Nazadnje je začela cepetat v trgovini in vpit, sem jo prijela in odnesla ven, ko se je umirila, sva šli nazaj. Odvisno od situacije. Izogibamo se situacijam, ki sprožajo take izpade, včasih pa tudi brez tega ne gre.

Sicer pa mislim, da si reagirala čisto na mestu, edino če si mu rekla, da bo avto letel v smeti, bi potem res moral . Pa na koncu, ko se umiri, pogovor zakaj, kje, kako,...

Težko je res to,sicer pr nam se to zaenkrat ne dogaja in pomoje tut bi težko reagirala v taki situaciji,si pa kr dober naredila,sam otrok si more to dejanje zapomnit in ko bi pršla domov se bi oreng znjim pogvorila in ga z čim prikrajšala,pa bi vedel takoj.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Jaz jo pustim pri miru, da se izpad konča. Jo dam na ignore, ji ne prigovarjam. Nazadnje je imela izpad v Mercatorju, ker ni bilo vozička avtomobila. Se je tam metala na tla in se drla "avto, avto!, jaz sem pa stala 1 m stran od nje in jo gledala. Folk je hodil mimo, eni so me gledali kot da sem usekana, drugi so se pa smejali tamali. V tistem je prišla ena prijateljica mimo in se začela debatirat z njo, ni bila 1 sekunda je bila tamala že zraven in vsa sladka .

Mene okolica ne moti, naj si mislijo kar hočejo, briga me. Edino če bi bila neprimerna lokacija (npr. bolnica, pokopališče ...), bi spakirala tamalo stran, sicer jo pa ignoriram, da mine.

_____________________________

Lp, petja

Po mojem si čisto O.K. reagirala, saj kaj več tudi nisi mogla narediti. K zdravniku je pač tega, ne moreš ga odnesti ven, nabasati v avto in domov.

Mogoče bi bilo dobro si ga posesti v naročje, kot je ena rejkla, da je videla po TV. Če ni preveč močan

Drugače pa bi jaz edino doma vseeno dala eno fajn kazen in sem tudi jo enkrat. Ampak je bil otrok res že starejši, kakšne 4 leta je bil mogoče star, ali pa že malo več. In sicer, ko sva ob 18. uri prišla domov od nekje, kjer je štaliral, je letel direktno v kopalnico, kot je dolg in širok (O.K., po tleh ga nisem vrgla, ampak sem ga grobo potisnila v kopalnico in mu UKAZALA, naj se takoj umije), nato se je moral tako obleči v pižamo in iti brez pravljice in brez poslavljanja spat. Ob vsem tem sem bila pa tako jezna, da je kar pihalo z menen, tako da se me je revež po moje resnično bal. In niti enkrat ni upal pisniti, da bi kaj ugovarjal.

No, ta "večer" si je pošteno zapomnil, tako da je bilo nekaj časa ob kakšnih poskusih izpadov treba samo malo namigniti na ta dogodek in je bilo takoj vse lepo in prav.

Tako da doma je tudi pri 3-letniku kazen za take izgrede po moje že kar primerna. Sicer pa ga ti najbolje poznaš in lahko to presodiš, če bi dojel, za kaj gre, ali ne.

Jaz tega včeraj nisem mogla narest, ker se je ta izpad zgodil okoli 8.30 ure, potem sva šla pa še na polikliniko na kontrolo in je bil tam res zelo priden (kljub temu, da sva čakala tri ure) in sva na koncu prišla domov šele ob 15.00. Se mi je zdelo, da je prepozno da ga kaznujem za nekaj, kar se je zgodilo zjutraj, pa še potem je bil res zelo priden, kar se tiče pregledov, ki so sledili.
V avtu pa sem mu povedala svoje .

_____________________________

Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)

Jaz ga enostavno ignoriram in naj se dere kot sraka. Edino to mu še povem, da meni ni nerodno, če se on dere, da njemu je pa lahko. In ponavadi to pali. Ampak to mu povem s povsem mirnim glasom, tako da vidi, da mi res ne pride do živega.

Kar pa se tiče tega, koliko 3-letniki dojamejo, bom pa povedala tale primer: naš mali je zelo neješč otrok - za vsako žlico se je potrebno skoraj skregati z njim. in to nedeljo mi je pri kosilu prekipelo. Nagnala sem ga v svojo sobo. Potem je prišel dol čez kakšnih 15 min, ker je moral na wc, nato pa je brez besed odšel sam od sebe nazaj v sobo. Čez kakšnih 30 min sem ga poklicala dol in mi je na vrhu stopnic rekel: mami, a ne boste več jezni name? In ko sem mu rekla, da ne, je prišel dol in me še vprašal obenem: a zdaj lahko pridem dol?

Toliko o tem, koliko dojamejo 3-letniki.

Moj sin je star 2,5 in je ravno pred kratkim prvič imel podoben izpad v trgovini (doma smo jih že bili priča), ker nisem hotela kupiti neke igračke. Ker sem že prej doma ugotovila, da druga kot ignoriranje ne zaleže, sem ga tudi takrat ignorirala vendar s to razliko, da sem ga odnesla iz trgovine in sma šla brez besed (mojih, on se je celo pot drl kot jesihar) domov. Doma sem mu pokazala, da ima polno igrač in da tiste ni rabil. Se pa je do takrat umiril in sma se lepo zmenila. Nisem pa se zmenila za okolico, ker tako kot je že ena napisala, eni te popolnoma razumejo, tisti ki pa te ne razumejo, pa njihov problem. Ne popuščaj zaradi ljudi, ki te obsojajoče gledajo, ker s tem ne rešiš težave ampak jo lahko samo poslabšaš.

    Men je enkrat tako štalo naredil v merkujevi igralnici. Mudilo se nam je domov, on pa veselo na igralih. Kljub temu,da se nam je mudilo, smo se zmenili, da se bo lahko igral, a le tok časa,da popijemo kavo. In potem ga pokličem,pa nič. Pridem ponj, se mi je zadrl, da on pa ne gre domov. Potem mi je začel že pokrov metat in sem šla ponj, ga prijela,da bi ga odnesla..se je mulc tko drl in mahal po meni,kot bi jemala kakega drugega otroka. Nesla sem ga do avta in preden sem ga dala v avto mu dala eno tako konkretno čez rit,da se je šele naslednji dan upal vprašat, če sem še huda. Ker je bilo zvečer, nisem zgubljala besed, samo pod tuš in spat...od takrat dalje, se tako lepo obnaša,ko kam gremo..sej mal probava še vedno, a ko vidi,da ne bo učinka raje odneha. Nima pogojev, res ne in pri tem sem zelo dosledna. 

Ja no, saj pravim, da najbrž različno.

Če rečeš, da boš avto zagnala v smeti, je potem vsekakor najboljše to res narediti. Jaz bi ga sigurno kar tam v čakalnici. Če sodim pa našem, bi bilo enkrat čisto dovolj. Drugače pa kot so punce že napisale. Če jaz vidim kakšnega, ki se meče po tleh, si mislim, lej ga, tak kot naš .

Ne, cela stala se ni zacela takrat.... .

Zacela se je, ko si TI postala totalno razkurjena.

Da te še jaz malo citiram .

To kar je napisala Mič, je zelo pomembno. Ohranit mirne živce ali pa se vsaj delat, da si mirna. Mogoče se bo v začetku še bolj razkuril, ko bo pogruntal, da to ne funkcionira, bo pač nehal. Saj je zagotovo pameten fantič (začel bo razmišljat o drugih taktikah ). Torej vpitje, pregovarjanje, pogajanja,... je najboljše pozabit, ohranit mirno kri, ko se umiri pa z resnim in strogim glasom povedat, da si jezna in ZAKAJ si jezna, ter kakšno vedenje se pričakuje in kakšna je kazen. Pri nas to (zaenkrat) funkcionira.

Jaz tudi mislim da je najbolje da ohraniš mirne živce pa če ti notri še tako vre vsaj na vzven ne kaži. To mu daje tudi nek občutek da ti veš da je tako prav, če se ti razjeziš pa misli saj tako ne ve kaj dela in kaj je prav, morda mi pa uspe.

Pri naši vedno to pomaga. Kako naprej reagiram je odvisno od situacije, včeraj naprimer sva bili v naravi in sem jo lahko v miru ignorirala da se je umirlia potem je pa bila pridna, ko smo bili pred enim tednom v trgovini, ne moremo vedno zapustiti trgovine, čene bomo brez hrane pa jo poskušam z mirnim glasom preusmeriti na kaj drugega. Ponavadi to uspe se mora pa najprej malo pomiriti tako da začetna ignoranca vedenja je nujna, vsaj pri naši je pa stara šele 19 mesecev.

Okolica naj te ne skrbi, ravno včeraj sva potem ko se je moja umirila srečali mamico z enim 3 letnikom ki je imel tudi izpad pa ga je moja gledala k da to pa ona nikoli ne počne. No ja bi jo morala posneti 15 minut prej pa bi vidla kako je ona zgledala.

1. Če nekaj obljubiš, naredi. Si rekla, da bo avto šel v smeti. Pa ni šel. Torej - otrok je dobil izkušnjo, da mami sicer govori, naredi pa ne. Zakaj bi jo torej poslušal??

2. V tem primeru bi otroka - pa če po vseh 4 - odvlekla ven in bi se zunaj hladil. Če bi imela zunaj avto, ga zaprem v avto in ma, da se not hladi, dokler se ne bo znal obnašat.

Poliranja tal v ZD tudi jaz ne bi dovolila, z izpadi v javnosti pa prav veliko izkušenj nimam, ker smo jih v kali zatrli. Predvsem s tem, da sem dobro premislila, s čim grozim in grožnjo tudi izvršila, brez milosti. Je hitro ugotvoil, da se ne splača.


_____________________________

Dva sončka svetita v naši galaksiji!

Pozdravljena bejba,

pa kaj potem, če je imel izpad v javnosti. Taki so pač 3-letniki!

Sicer pa:

• Triletniki so v fazi, ko že močno razvijejo avtonomijo. Pač so fizično dozoreli, da se počutijo močne odločati o stvereh (npr. kje bo sedel. Ko je bil dojenček je sedel tam kamor ste ga vi posadili, šel je tja kamor ste ga vi odnesli, ni imel možnosti nadzora, kaj bo jedel itd.). Ko pridobi možnost nadzora in odločanja, je to zanj nekaj, čemur se ne želijo, kar tako odpovedati. Posledica tega pa je trma.
  
• Starši se moramo zavedati, da je to obdobje pomembno za njegov občutek lastne vrednosti in samozavesti.
  
• Sicer je logično, da ne more biti  vse po njegovo, s tem pa se pokaže vloga starša, da mu postavlja meje, vendar je kljub temu pozitivno, če se pri stvareh, kjer je to mogoče, upošteva njegove želje.
  
• Mogoče bi bilo dobro, če bi v podobnih situacijah kot ste jo doživeli, preden sta bila oba "povsem iz sebe", sinčku dali na izbiro npr. dve možnosti (tu lahko vadi odločanje) in hkrati z argumenom razložili, zakaj sta zdaj samo ti dve možni in ne vse, kar se on domisli). Tako bo sprejel, da je omejen, a se kljub temu ne bo odpovedal svoji avtonimiji.
  
• Na prepovedi, se veliko otrok (tudi naš ) odzove s kljubovanjem že samo zato, ker jim je nekaj prepovedano.
  Kadar pa ima občutek, da ima nadzor (vsaj delni), se zmanjša želja po kljubovanju in "izpad" gotovo ne bo tako velik .
  
• Pri nas doma poskušamo dajati otroku vedno stvari na izbiro:
  
  • sam odloča kaj bo jedel za zajtrk ali večerjo, velja pa dogovor, da se za kosilo poje tisto, kar je na mizi,
    
  • sam se odloča, kaj bo delal popoldne, dopoldne pa velja, da se gre v vrtec,
    
  • ko gremo po nakupih se vedno doma dogovorimo, kaj bomo kupili. Tudi malčku pustimo izbiro ene stvari, ki jo nato poišče sam v trgovini, vzame in nosi do blagajne...

Če boste poskušali z izbirami, boste v večji meri omejili izpade trme...ne bo pa vam uspelo vedno. Vsaj nam ne . Takrat pa vam ostane tolažba: PRAV TAKO KOT DRUGA OBDOBJA, PA SEVEDA MINE TUDI TO !

Kot prvo, bi mu takoj vzela avtoček. Takoj.

Potem bi rekla (to pri moji pali), da naj se kar valja po tleh, da bo umazan in da je pacek, pa da naj še poliže tla. In potem ignorirala.

Pri nas se ta način najbolj obnese in se res ne zgodi več, da bi se po tleh metala.

hehe moja bi jih pol zanalaš lizala  in se še bolj valjala po tleh.
jaz bi jo vrjetno vzela v naročje in jo držala pa če bi se drla k žvau tolk časa da bi šle not k zdravniku!

Drugih odgovorov nisem brala.Lahko ti povem le lastno izkušnjo.
naš tamal se je sred nakupovalnega centra vrgel na tla in se drl na vsa usta in brcal ob tla,ker pač ni bilo po njegovem.Midve s hčrjo sva ga pustili na tleh,ga obšli in odšli počsi naprej svojo pot ne,da bi ga pogledali.Kljub grdim pogledom mimoidočih.Ko sva bili že kar precej stran(vendar sva ga imeli na očeh)se je skesano odločil,da se nama pridruži.Še je nekaj poskušal,pa mu je mamica rekla,da lahko kar ostane tam kjer je midve pa greva svojo pot,da takega kot je ne rabiva s seboj jemat.Trmarjenja je bilo konec.
In enkar je dobil histerični napad na WC školki,kar je bilo pripravno,da ga je zalila z mrzlo vodo.Nikoli več ni trmaril.

Jaz pa najprej ne razumem zakaj se ni smel igrati z avtkom na tleh v čakalnici  

_____________________________

Nič ni težjega od iskrenosti in nič ni lažjega od laskanja(Dostojevski).

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ah saj vem da ze tezim s tem in da bi mi morali placat za reklamo ki jo delam....
Elizabeth Pantley Z otrokom lahko sodelujete....pomaga v vseh pogledih...sem jo prebrala ze 4x...in mi je kot druga biblija.....

Tole je po novem nasa zgodba....glede dretja...je nesprejemljivo...ce se pokne na tla ..jo dvignem in grem nekam na samo...pocakam da jo mine in grem nazaj....ne pustim ji publike in mi ni nerodno...pali...sem pustla nakupovalni vozicek v sparu z vsemi recmi in vzela njo in se ta malo v vozeku in sla ven v wc....in pocakala...ko se je umirla smo sli nazaj...na sreco nas je vozicek tam cakal:=) Zdaj pa je ze nekaj casa mir s tem..

Glede odhoda iz igrisca...po E.P. metoda 3-2-1...ji napovem, da gremo cez 3 minute, jo opozorim po 2 in potem pri eni...ko je nula...gremo....Je trajalo da smo se navadli in je blo mucno jo vlect...samo ji vedno prej povemo ali bomo lahko samo malo casa ali dolgo....

E.P. prav da mormo pricakovat da nas bojo otroci ubogali...ne si zelet ali upat...in potem clovek drugace se postavi z zahtevami... to pomeni, da ce reces naj vstane ker je umazano to tudi res mislis in to ze prvic ko si rekla....in prec akcija :)
ma to je malo nakladanje.,..v knjigici je vse tok lust napisan....
res priporocam
lep dan
R


< Sporočilo je popravil Romcka -- 21.3.2008 13:32:31 >

_____________________________

mi pa imamo dve sončici: Kajo in Nejo:)

http://krizajcki.moj-album.com/