Zanima me vaše mnenje, zato sem se odločila nekaj o tem napisati.
Imam krasnega fanta s katerim se imava super lepo. Je pa kar 7 let mlajši od mene...Jaz jih imam 36 in sem si začela otroka zares želeiti, nekako se mi zdi da odbija moja ura, bojim se, da bom potem prestara in utrujena za misliti še na otroke. Drugače pa, do sedaj o tem niti razmišljala nisem...imela sem toliko drugih stvrai, ki so mi bile v življenju pomembne. Otroke si sicer želi tudi on, vendar ne še sedaj...želi si še aktivnega poletja - samo jaz in on - raje bi preložil na kasnejše obdobje...Mogoče sem nestrpna a bojim se, da se bo prelaganje vleklo, jaz bom pa postala sitna. Sicer se po eni strani strinjam tudi jaz, da skupaj preživiva eno lepo poletje potem pa veselo na delo, saj sva imela v zadnjih dveh letih kar nekaj težkih trenutkov (bolezni in smrt v družini) ...zaradi katerih se nisva uspela posvečati eden drugemu kot bi sicer...
Kaj menite ve? Zakaj v meni ta nestrpnost? Igra eno leto veliko vlogo pri takih odločitvah?
Hvala za kakršnekoli komentarčke.
Pozdravček

po svoje te razumem, glede na leta. in verjemi, vsako leto je težje vstajati ponoči, biti nenaspan in utrujen

mislim, da bi se bilo dobro vsesti in pogovoriti, kakorkoli po drugi strani tudi mislim, da tudi ta pogovor ne daje nobene garancije, da tvoj partner ne bo hotel še ene zime v dvoje, ene pomladi v dvoje.....

ne vem, ti ga najbolje poznaš....če smatraš, da je vredno čakati čakaj, če si v dvomih, si vzemi čas in razmisli.....

v nobenem primeru pa ne delat nekaj na lastno pest...saj veš kaj mislim....

_____________________________

...vox populi...

če bi bila jaz na tvojem mestu bi mu lepo razložila da žal pri ženskah igrajo veliko vlogo leta in da se ne da to kar tako prelagat, ker kaj pa če dolgo ne uspe in se vama še to vleče in vleče!? seveda upam da bi vama uspelo v prvem krogu, amapk vendar, kaj pa če?
kot drugo pa nosečnost ni nobena bolezen in ne zastopim zakaj ne bi mogla uživat v poletju!??? sploh ker on tako ne bo noseč!? in če ti sedaj uspe zanosit boš tako rodila šele pozimi oziroma okoli novembra-decembra!?

tako da jaz mislim da se morata o tem temeljito pogovoriti ker jaz tukaj ne vidim problema zakaj vama ne bi moglo biti poleti luštno če bi bila nosečka!

sicer pa vsekakor je potrebno upoštevati partnerjeve želje in ga v ničesar siliti, saj bo navsezadnje to vajin otrok in ne le tvoj!

sporoči kako se bosta dogovorila...

Meni je moj še na začetku rekel, da noče imeti otrok. Bilo mi je zelo zelo hudo pri srčku. Včasih ko sva kaj spila sem mu hotela vreči v glavo.... pa sem ga imela preveč rada, da bi mu težila. Bila sem tudi nestrpna in hotela sem mu povedati kaj si mislim o tem, pa nisem. Potem pa sva se začela pogovarjati, ko sem iskala malo boljšo službo in sem glede na moje 10 letne delovne iskušnje ostala brez službe in to zaradi tega ker še nimam družine. Pa sva se začela pogovarjati in sva se odločila da bova imela. Kar letela sem.  No sicer zdaj je pa matrava, jaz imam policistične jajčnike in sem na Klorifenu in upam da bo kaj. Me pa tudi skrbijo leta. No bom šele 32 ampak vseeno. Upam da se ti bo uresničila želja, ker vem kako je to. Veliko sreče.

Ja, žal, ampak pri 37 letih - igra 1 leto veliko razliko.

Računajta tudi, da ponavadi ne uspe v prvem poskusu in če sedaj začneta, bosta preživela brezskrbno poletje in do jeseni nekje najbrž "pridelala" enega otročiča...

Ne obremenjuj se z 1 letom... Imejta otroka, lepo je!

Midva sva začela z "delom" julija, zanosila sem oktobra. Stara sem bila 32 let, on 28. Imava krasno deklico in ni nama žal.

Znanka je čakala do 38 leta in sedaj ugotovila, da ne more zanositi. Sedaj se zdravi... ampak če bi kako leto prej začela, bi imela toliko več možnosti... amapk to je žalostna zgodba, pozabi nanjo.

Vidva uživajta in srečno!!!

Pa javi, ko boš

Pa ne morale zbijat. Lahko uspe tudi v prvo. Nama je obakrat, pa sem bila pri obeh stara čez 30.

Drugače bi pa počakala še do poletja, potem pa začela delat na otročku poleti. Do poletja so itak samo še 4 meseci. Iz napisanega imam občutek, da tvoj noče pred poletjem in ne da sploh noče . 

Tudi jaz se pridružujem Kajijaki- ko si najbolj želiš ni nujno, da takoj uspe.
..............pa ne želim vlivati negativnosti, vendar tako je bilo tudi pri nama....

Dobila sem toliko zanimivh komentarčkov na moj "dvom". Tvoj primer me mal spominja na moj.....saj nekako tako čutim tudi jaz...želim si, vendar mu nočem težit, ker ga imam tako zelo rada. Se pa zavedam, da bom morala najti priemren trenutek za odkrit pogovor...potem bomo pa videli kaj in kako, upam, na najbolje.
Tebi pa želim, veliko vesele intimnosti...ostalo bo sledilo, boš videla da bo. :)

Hvala vsem za vaše komentarčke...tako prijetno mi je pri srčku, ker čutim, da ste v mislih malo z mano...mogoče pa vse to zna še pomagat..:)

Jah, na žalost nisi več rosno mlada, tvoj" fant", je pa tudi že moški in ne več fant.

ne vem, po moje bi moral sam razumet, da se ti rodna doba počasi izteka. kaj pa če tudi čez eno leto ne bo želel otrok? Če ne bo še pripravljen in bi si še želel malo več časa zase?

Ne vem, po moje je dobro, da se pogovorita, temeljito in itak ni nujno, da bo otrok že jutri tu. Lahko traja tudi nekaj časa, mogoče tudi kako leto, da bosta postala starša.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs