Zdravo,že dolgo vas spremljam.Doma imam sina ki bo 23.9 star eno letol.Imamo se zelo lepo,pa vendar imam problem.Zelo močno si želim še enega ,vendar s fantom ne prideva skupaj.On pravi da je prezgodaj,da bova še malo počakala .Vendar jaz nebi rada imela prevelike razlike v letih pri otrocih.Po eni strani ga zastopim,pa vendar se z sinčkom največ ukvarjam jaz in ga pač ne razumem zakaj nebi še imel enega. Mamice same veste kolko se ukvarjajo fantje oz. možje,čeprav morm pohvaliti fanta saj me je prvih 14 dni ko je bil doma izredno crkljal,pa tudi potem 2 meseca.Zdaj pa pride iz službe pa pocrklja Vala pa kdaj kre malo ven znemi in to je to.Čuden problem,pa vseeno ga želim deliti z vami.Kaj mislite in ali ima katera mo0goče podoben problem.Hvala za pozitivne in negativne komentarje...še vedno čakam upam da bom kmalu srečka .

< Sporočilo je popravil Eja RR -- 6.9.2008 12:03:42 >

za druge ne vem koliko, moj pa se tudi pd 2,5 letih z malim ukvarja ogromno.

se mi pa zdi, da rineš z glavo skozi zid.
kot prvo: a veš, da je kar težko z dvema tako malima otrokoma, sploh, če ne moreš računati na pomoč svojega moža
a veš, da je odločiti se za otroka stvar obeh partnerjev, skleniti nek kompromis.....

in ni lepo "goljufati" partnerja.....ker ravno to počneš, ko očitno brez tega, da se tudi on strinja, probaš zanosti...

da ne boš čez kako leto jamrala po DIPO, da te je pustil z dvema malima otrokoma.....

punca, uživaj.....vse bo prišlo ob svojem, pravem času......srečno.

_____________________________

...vox populi...

Zdi se mi, da je odločitev koliko otrok bo imel par ena od tistih odločitev, kjer se morata oba partnerja absolutno strinjati. In ne glede na to, da se večinoma z otrokom ukvarjaš ti, ni za to partnerjevo mnenje nič manj pomembno. Saj če fant je za še enega otroka, samo bi ga imel malo kasneje, potem načeloma velikega problema nimaš, samo pač malo počakaj. Predstavljaj si, kako bi bilo, če ga sploh nebi hotel imeti. 

Saj ne mislim zanositi  brez njegovega privolenja in ne mislim ga goljufati...Napisala sem post ker si lahko olajšam dušo.Vem da morava dobiti kompromis,tako da ne grem z glavo skozi zid.Tudi nimam namena imeti otroka po želji samo enega partnerja,želela sem samo vaše mnenje in se tudi zahvaljujem za tvojega.Si pa še vedno želim otročka in vem koliko je dela z njim in tudi koliko sreče in veselja ti prinese s seboj...

potem pa tudi ne vidim problema.

spihala si se....zdaj pa nasmešek na usta

_____________________________

...vox populi...

Res mi je boljše, ne vem če mi vrjamete,sam vsaka beseda nekaj šteje:))))Ko imaš slab dan tudi slaba beseda dobro dene ...Hvala vam

mamma ne že li si tako majhne razlike, je res naporno. Nič ne bo narobe, če bosta še počakala.

jaz imam razlike 9 let in je super

_____________________________

Ljubezen mame ob ljubečem očetu
je nekaj najmogočnejšega na svetu!

Midva še za prvega nisva prišla skupaj :( Čakam ga že zeloo dolgo časa...Pa se že odloči, a potem spet premisli...Z živci sem čisto na koncu. Vsak dan težje gledam nosečnice, prijatelje z družinami...

To je pa sploh hudo,če se že za prvega ne morta zmeniti.Midva pri prvem nisva imela težav,je pa res da je zelo težko videti nosečke in mamice če si izredno želiš otročka.Upam, da čimprej prideta na skupni tir:))

Jutro!
jaz te popolnoma razumem in vem, da je najlaze pametovat, koko morata bit za otroka oba, da ne rini z glavo skozi zid blablabla.valda je vse to lahko govorit, ce nimas teh problemov. seveda je vse t res in verjamem, da nimas nobenega namena fanta goljufat al karkoli, sam rada bi z nami delila svoje probleme.
tud jaz sem imela tak problem, oz. moj je reku, da pac sploh ne bi mel vec, da je en otrok dovolj, pa ne ker ne bi maral otrok ampak za radi financ, pa se 100 drugih razlogov.
ja tud moj se velik ukvarja  njim pa vse, ampak res je tud to, da vecino vsaj kar jaz poznam familije , postorimo mamice, tako z otrokom, kot v gospodinjstvu. (seveda pa so tudi izjemre) Zato res ni na mestu, da jamrajo moski zarad tega, pa seveda je tud moj.
skratka hotla sem sam povedat, da te cist razumem. moj se je k sreci premislil in delava na drugem. ti imas pa tudi se vse moznosti. mal ga pusti, ne mu skoz o tem razlagat. jest sem se ze skori sprijaznila, da ne bo nic vec, pol sva se pa kar naenkrat odlocila brez problema, beseda je nanesla na to, pogovorila sva se in takoj zacela delat na dojencku,
tud teb zelim, da se ti cimprej kaj podobnega zgodi!

Hvala za podporo,tud moj ima izgovor finance in šele potem ostale stvari.Tvoje besede so čist na mestu in tud jaz upam da si bo premislu,zdej ga pa pustim kar lepo primiru in nimava več debate o otroku...vsaj zaenkrat .Upam da kmalu zahledaš magični ,pa šeenkrat hvala za te besede

js bi tut nekaj pripomnila na to temo. se mi zdi da se to vprasanje :kako prepricat partnerja za otroka, vedno ponavlja. sem sama pri sebi ugotovila da je vedno problem to da se ne pogovarjamo kvalitetno. na zacetku so malenkosti, potem se pa nabere in je prevec za naenkrat povedat. pol pa pride iz tega to, da se punce sprasujemo zakaj je tak, pa sej ma rad otroke, pa kaj je narobe, pa sej mi res tko zgleda da ga skrbi zarad dnarja, no mogoce je pa to...blabla. in grem stavit da iz tega poglabljanja problem zgleda vecji in vecji. torej zdi se mi, da je treba zbrat pogum in se z dragijem pogovort, pa ne obupat ko se bo zacel izmikat! se enkrat do njega in mu povedat da je to pomembno, da teb velik pomen in da bi se rada pogovorila. ko bo pogovor stekel, bo gotovo tut njemu lazje in bo sam pri sebi razcistil kaj ga je sploh motilo. in gotovo se mu bo zazdelo da je prevec kompliciral in da bi se lahko zmenil za kaksen kompromis!

Da še jaz pristavim svojo zgodbo: enako kot ti Mamma sem si tudi jaz želela imeti enega za drugim, jaz sem sicer hotela, da bo razlika še manjša - eno leto + še malo, in sem nekako "izsilila" drugega. Vendar pa se ni izteklo kot bi se moralo in sem morala pri 4 mesecih nosečnosti prekiniti. Tako da se še danes nisem čisto pobrala - vse ob svojem času pravim zdaj ko sem bolj "modra"

Tako da ti še kar malo počakaj, res morata biti oba zato in mora biti narejen z ljubeznijo, drugače gre pa itak vse narobe.