Pozdravljene!


Dajte mi svetovati kaj bi naredile namesto mene, ker jaz nimam pojma, kako odločiti!


V soboto, na poti v službo, sem se poškodovala in sem na bolniški. Jutri pa ima moja 4 letna hči operacijo na orl-ju. In zato bo šel oči z njo, ampak meni, kot vsaki mami, ne da miru, da ne bi šla z njo v bolnico - mama je le mama in verjamem da otrok po hudih bolečinah bolj potrebuje mamo. Pa me malo jezi, ker sem na bolniški (vsaj do petka ko imam ponovni pregled na polikliniki).

Pa me zanima, je katera vseeno šla z otrokom na operacijo v bolnico, klub temu, da je imela odprto bolniško zase?

Po eni strani, moje srce želi iti z njo notr, po drugi me je pa strah mojih delodajelcev, če bi me prišli kontrolirat domov, če sem doma na bolniški?

Grrrrrrrrrrrrrr, ne morem se odločiti.

KAJ BI VE NAREDILE?, Prosim za vaše nasvete.

LP

Šla bi.

Jaz bi šla z njo.
Verjetnost, da te pridejo na dom kontrolirat tako hitro po nastopu bolniške ( to je v bistvu drugi delovni dan, ko si na bolniški) je po mojem izjemno majhna. Če pa je že usoda takšna, da pridejo, pa bi se pač soočila s posledicami in bi pred komisijo zagovarjala svoje argumente.
Predvidevam, da si tako ali tako že preden si se poškodovala zaprosila za ta dan dopusta, ko bi šla z njo.

No, kakorkoli, jaz bi šla...

Pri nas je šel ati z njim, pa je blo ok... Zakaj kompliciraš? Bolečine so prav isti d**k, nema veze kdo je z otrokom, edino če je hči bolj navezana nate...

< Sporočilo je popravil saruška -- 18.3.2014 7:13:20 >

prez premišljanja bi šla z njo..

_____________________________

Opazujem te kako mirno spiš, te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele, ko tvoja dlan leži v moji, opazim, kako zares majhen si. Tako majhen si-pomeniš pa mi ves svet!

Seveda je čisto isto, če si na bolniški zato, ker si polomljena in imaš predpisano strogo mirovanje ali gre za blažjo poškodbo, ki pa ti vseeno onemogoča opravljanje tvojega dela, gibanja pa nimaš omejenega ...





Noben te ne sili, da si na bolniški. Gre samo za tvojo pravico, ki jo lahko izkoristiš.
Ali pa ne.



Če imaš dopuščeno gibanje, ne vidim ovire, da ne bi smela spremljati otroka, če imaš predpisano mirovanje, pa ti ni bilo predpisano za okras, ampak v tvoje dobro in za tvoje okrevanje.




Presodila bi, katera bolečina je močnejša - moje poškodbe ali mojega srca.

In odločala bi se razumsko, ne čustveno.



Znajo očetje, če jim mame le damo priložnost in možnost, zelo dobro potolažiti otroka. In seveda če otroku na njemu razumljiv način razložimo, da mama misli na njega in ga ima na vso moč rada, a so ji zdravniki zabičali, da se mora čim prej pozdraviti ter da bo otroka na vso moč crtljala doma.

P.S.: Preveč čustvena mama lahko v takšnih stresnih situacijah še bolj negativno vpliva na že tako prestrašenega otroka, ko se mu dogaja nekaj precej neobičajnega. In lahko da oče v takšnih primerih celo uspešneje pomiri in sprosti otroka.

Lahko pa zaključiš svojo bolniško, če meniš, da greš lahko z njo. Pa ne bo slabe vesti.