Zdaj me pa to zanima, veliko vas je na temi o vikanju tašč in tastov reklo, da jih vikate, ker imate tako neko distanco. Pa mislite, da je s tem povezano tudi spoštovanje?
Jaz starejše in ljudi ki jih prvič spoznam tudi vikam, vendar ne nujno spoštujem bolj, kot nekoga, ki ga tikam.
Ali se vam zdi, da lahko spoštujete nekoga in imate do njega neko distanco, samo če ga vikate?
Meni se zdi, da mam večjo distanco do nekoga, ki ga samo pozdravim in rečeva kakšno o vremenu in mu ne povem nič osebnega. oziroma obratno, nekoga vikam, vendar mu povem veliko stvari o sebi, pa se mi zdi, da to ni distanca.
Pa tudi starost človeka in spoštovanje ne gresta nujno z roko v roki. Lahko veliko bolj spoštujem 10letnega otroka, ki je naredil nekaj lepega, kot 70letnega človeka.

Se popolnoma strinjam s teboj, Hothien, tudi zame spoštovanje ni nujno povezano z vikanjem. Večino ljudi, ki jih v svojem življenju nabolj spoštujem, namreč tikam. Glede distance pri vikanju pa bi rekla le tole: profesor filozorfije na gimanziji nas je prvo uro vprašal, če nas vika ali tika. Potem pa je še dodal, da od tistih, ki jih on tika (npr. družine, prijateljev), pričakuje še več. Ves razred se je družno strinjal, da naj nas kar lepo vika . Pa čeprav je bil na šoli edini profesor, ki nas ni tikal.

To je tudi moj ogovor. Imam občutek, da gre pri vikanju bolj za nek "bonton", Ni pa nujno povezano s spoštovanjem. Jaz spoštujem ljudi, ki so v življenju nekaj dosegli, ki so pošteni oz. ki me iz kakršnega koli razloga imponirajo.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Jaz sem že pri spodnji temi napisala, da vikanja ne pogojujem s spoštovanjem. Moja tašča in tast sta stara 77 let, lahko bi mi bila babica in dedek. Na njuno željo ju tikam, imamo zelo sproščen odnos in sta človeka, ki ju absolutno spoštujem.
Vikam pa precej ljudi, do katerih ne čutim niti kančka spoštovanja.

Sem svoje gledanje na to že pojasnila na prejšnji temi. In absolutno se strinjam s hijenco in marogico.

Mamo tikam, pa jo vseeno spoštujem...več ali manj

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Tudi jaz uporabljam vikanje kot del olike oz bontona. Tudi kot stranka vikam prav vse zaposlene, ne glede na starost in njihov odnos do mene. Lahko je trgovka nesramna in mlajša od mene, lahko me tika, toda jaz jo bom vikala. Vikam vse ljudi, razen ožjih sorodnikov in kolegic. Nima, pa to nobene veze z spoštovanjem.
So ljudje, ki jih vikam, vsporedno, pa do njih ne gojim nobenega spoštovana.
Tudi zrezek jem z vilco in nožem, pa ne zato ker ga spoštujem, temveč ker je to del bontona.
No pa zato, da si rok ne umažem in ker je tako lažje

Samo jaz spoštujem zrezek. Ker mi tak fino napolni želodec.....

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

NE..

Jst tasco vikam.. ravno zato.. ker nimam ravno kul stika z njo.. ker sva si nekak dalec.. Ce bi mel pa kul tasco.. bi jo verjeten se vedno vikal.. sam bi se pa lazje navadil na tikanje.. ce bi ona hotla tko..
Bolj soroden kot ti je clovek.. lazje ga tikas.. in bolj ga spostujes.. Vsaj jaz..

Tjazy kam tko hitiš? Vidit je, da se nekam prou hudo trudiš pridit?

Pooomagaaaajteeeeeee!!!!!!!! Ne morem verjet. Strinjam se z njim



_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Popolnoma se strinjam.

Ne. Tudi tiste, ki tikam, spoštujem..

Tasta in taščo vikam pač zato, ker ju še tako "dolgo" ne poznam, pa tudi zato, ker sta veliko starejša od mene in ju enostavno ne morem tikati. Moj moja dva tika, ker je že samo po sebi nekako tako naneslo.

Čisto res je tako. Že na prejšnji temi sem pisala, da jaz tasta in taščo že od prvega dneva tikam, pa sem se zelo težko privadila, ker sem pač od doma navajena, da se VSE starejše vika, ker se tako spodobi in kaže neko spoštovanje. Najbrž zaradi vzgoje tako jaz še vedno gledam na vikanje kot znak spoštovanja.
Bi mi pa bilo res blesavo, da bi tasta in taščo vikala, ker smo kar nekaj let živeli v skupnem gospodinjstvu, potem pa sta si onedva uredila mansardo in se ločila od naju . In ko mi je zmanjkalo npr. vložkov, da bi stopila do tašče in ji rekla:" a imate mogoče kak vložek za posodit?"

Druga zgodba pa je pri mojih starših, ki jih mož mora vikat. Ampak dobro, saj se samo nekajkrat na leto vidijo. Pa je moj foter čisto nor na to vikanje, njega mora še mali otrok vikat, ker je pač on gospod. Jaz pa se valjam od smeha zraven, ker edinega človeka ki ga moj mož ne prenaša iz moje družine je ravno moj foter. Ni čudno, če ima take blesave fore. In če moraš toliko povdarjat da si gospod, potem najbrž ravno to nisi
Ko greva k mojim vedno prespiva, ker je zlo daleč in nama starša odstopita svojo spalnico, ker moje sobe ni več. In potem moj mož pride zjutraj iz tastove spalnice in mu reče."dobro jutro gospod, kako ste spali na kavču?"

Distanca in vikanje pri meni nista nujno pogojena...

Obicajno vikam vse starejse ljudi, ki jih ne poznam oz niso z mano povezani prijateljsko ali druzinsko... Med te uvrscam tudi starse svojega partnerja. V tem primeru gre za spostovanje...

Ce sem u bistvu cist iskrena, tikam le tiste ljudi (seveda poleg prijateljev in druzinskih clanov), do katerih ne cutim nekega velika spostovanja... Prijatelje mojih starsev recimo vedno vikam... Le nekaj par njih - moskih, tikam ze od samega zacetka, ker so taki arogantnezi, da se mi jih ne zdi vredno vikat...

Spostujem pa svojega partnerja in svoje starse, kljub temu da jih tikam.

Na urgenco.. NUJNO!

Ja saj bom šla, samo čakam, da bo Goran Višnjić dežuren.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Prpravlam se za maraton.. 24h/dan tecem.. 

Niti slučajno.Jaz jo vikam, spoštujem jo pa ne.Je nimam za kaj.Ker je pokvarjena ženska.

PO moje s spoštovanjem ni povezano, spoštovanje si mora človek zaslužit. Je pa povezano s tem, da težko zelo nespoštljivo govoriš z nekom, ki ga vikaš, recimo, zelo čudno se sliši, če rečeš nekomu: "Poslušajte, krava, vi ste pa res butasti!"

Jaz njegovadva vikam, fant mojadva tika, pa mislim, da on mojega očeta bolj spoštuje kot jaz njegovega, recimo... Saj ne, da jaz njegovega ne, ampak on mojega bolj. NIma to veze s tikanje, to si človek prisluži z dejanji...

Se strinjam s tabo tudi glede otrok in starejših, nikoli nisem zagovarjala teorije, da je treba starejše apriori spoštovat, samo zato, ker so pač meli srečo, da so preživeli do zdaj... Za moje spoštovanje so morali medtem še kaj dobrega in čim manj slabega naredit, sicer jim njihovi križi čisto nič ne pomagajo. Otroci pa so lahko zelo modri...

Tudi distanca je zelo relativna, recimo fantovo mami vikam, vendar mi pove stvari, ki jih nikomur drugemu ne, pa tudi jaz njej zelo zaupam. Vikam na začetku starejše ljudi, če si želijo, da jih tikam, jih začnem tikat. Distanca in spoštovanje pa rasteta ali se manjšata precej neodvisno od tega. Edino, kot sem že v tisti temi rekla: težko je nekatere stvari izrečt v vikanju - globoka čustva (rad vas imam) in pa globoko zaničevanje (vi ste idiot)...

Ni nujno, da je spoštovanje pogojeno z vikanjem. Kot je napisala že Ronja se spoštovanje prisluži z dejanji...

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)

Pri meni vikanje nima veze s spoštovanjem ali tikanje z nespoštovanjem.