Pozdravljeni vsi skupaj!
Prosila bi za vaše mnenje - s partnerjem sva skupaj 4 leta, se razumeva, ga spoštujem, ga imam rada, dnevi nama prav lepo minevajo (nekako v stanju mirovanja, brez posebnosti, brez razburljivosti), nisem pa zaljubljena v njega, oz. nič več ne čutim metuljčkov po trebuhu ko sem z njim. Pa me sedaj zanima ali je dovolj to da ga imam rada, da si skupaj ustvariva družino in se preseliva v skupen domek, ali to ni dovolj in bo s časom tudi odnos čedalje bolj mrtev glede na to, da ga ne ljubim oz. nisem več zaljubljena v njega tako kot nekoč?   Pišem malo zmedeno, pa vseeno upam, da razumete kaj mislim...
Lp

Ne vem kako bi opisala moja čustva... nekako so bolj podobni prijateljski ljubezni kot partnerski....    

Ne ni normalno,razčisti pr seb kaj ti ta oseba sploh pomeni??? Normalno,da ne moreš bit zaljubljena kot prve meseca,ampak vseeno moraš čutit nek do njega da te prtegne...neka iskrica. To kar ti opisuješ,je vse bolj prijateljstvo in ne ljubezen,sej ga imaš rada,ampak kje je tvoja strast do njega?
Jaz vem,da po 7 letih odkar sm svojim partnerjem,še vedno čutim  da sem zaljubljena,da ga imam rada,sm včasih ljubosumna,sva tut prjatla,njegove bededa,ki so namenjene meni,mi velik pomenijo,sexs,ki je še danes čudovit mi velik pomeni in se po njem počutim,kot najstnica,ko sem začela znjim hodit... .
Tako,premisli in srečno.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Se strinjam s Total.

total z jezika, pardon s prstov si mi snedla odgovor

Mogoče ti je pa samo prelepo.  Včasih mora biti kaj narobe, da se človek zave, kaj ima.