Oj!

Imam sina starega 14m in je to mj prvi otrok. Radoveden, živahen, navihan, dobrovoljen, zelo redko joka, moje veselje, vse dokler ne pride do izpadov trme, jeze, užaljenoszi,še sama ne vem česa. Histerija, jok, da mu ni para, če ni tako kot si je zamislil on. Včasih to traja in traja in včasih gremo iz enega izpada v drug izpad. To se dogaja cca 2 meseca, vendar se mi zdi, da je zadnje čase to bolj pogosto in intenzivno - ko je treba plenico zamenjat, ko se je treba vsest v avto, včasih v stolček, če kdaj ni kaj po njegovo,...

Včasih mu poiskusim preusmeriti pozornost, včasih drugi vskočijo vmes, drugič ignoriram, enkrat sledi kazen,... skoraj nič ne pomaga. Kadar sem utrujene me zvečer ti izpadi takoj dvignejo in potem povzdvignem glas, kar mi pa ni. Sploh, da se bi nekaj drla na otroka...., ampak včasih pride tudi to in potem imam slabo vest itd. Občutek, da sem odpovedala in podobna sranja, potem pa še strah kaj sledi s temi izbruhi,...

kakšna podobne izkušnje?

nahajamo se v tretjem valu takšnih izpadov  Prvi je bil okol 13-14 mescov, drugi pri letu in pol in tretji se je začel zdej pri 2,5 let. Pri prvem valu izpadov, sem tako kot ti, spraševala po forumih, nisem vedla kaj nej delam. Pri drugem valu smo ustanovili "kot", kamor smo ga pošiljali vsakič ko se je strmal. Pa ni palilo. Izpadi so postajali hujši - začel se je metat po tleh, sposoben je bil kričat tudi po eno uro in se ni dal da bi nehal. En cajt sem ga kr pustila, dokler mi ni prekurlo in sem glih mela glaž vode v roki in sem ga oblila. Mali je za trenutek kr utihnu, potem se je začel še bolj dret. Ma od takrat dalje en cajt ni blo izpadov  Zadnje čase je očitno malo pozabu na zgoraj opisani dogodek in bo zgleda treba ponovit vajo
Jst načeloma tudi nisem za neke represivne ukrepe. Tole pa ni tepež, ni kričanje, samo glaž vode, ki zelo očitno strezni otroka in ga poda v premislek " a se splača"

pri nas je to bilo povezano s tem, da je bila takrat lačna ali utrujena/zaspana - ali oboje (ni pa to zdaj izgovor da je to ok kar počne - gre se za tvoje razumevanje; ti bo v oporo in vodilo pri tvoji reakaciji). takrat se otrok ne more tako obvladat (koneckoncev tudi odrasli težko, če dobro premisliš) in rezultat je krajši rok za potrpljenje in hitra iritiranost. malo opazuj in boš videla ali je tudi pri vas to s tem povezano.

< Sporočilo je popravil mateyka -- 7.10.2011 23:18:38 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

http://www.emka.si/mala-knjiga-za-velike-starse/PR/33856,536

Tale knjiga ti tudi da misliti in pomaga ....

Tuljenje sicer ni rešitev, ampak če pa sem pa tja povzdigneš glas, se mi ne zdi pa nič problematičnega. Ker vprašanje, če te deroči malček sicer sploh sliši, če mu potiho mirno razlagaš. Tako da ne met preveč slabe vesti za to - vsi starši se kdaj zaderemo na svoje otroke. Narobe je, če je to način komunikacije, da pa vsakemu kdaj živec poči, je pa normalno.

Je pa obdobje od 1 leta do 18 mesecev nekje kar naporno, ker preizkušajo meje in to ni najbolj fina faza - je pa nujna - s tem sem se jaz tolažila. Pa večkrat kot ti rata ok reagirat, hitreje gre mimo:).


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

mi smo zdele v tej fazi in je po pravici povedano kar grozljivo. Zdele ravno na radiu Ognjišče Bogdan Žorš govori o tem

jaz sem pa ponavadi ubrala drugo tehniko. Moja je imela izbruhe, ko ni smela sladkarij. Je grozno jokala in kričala. No, pa sem sedla zraven nje in ji čisto potiho začela nekaj razlagat. Vsebina pravzaprav ni pomembna, nam je, da otroka potegne radovednost, kaj govoriš in zato neha jokat, da bi te slišal. Pa je delovalo.