Joj, mene tale jutra totalno psihično izčrpajo. S septembrom sta oba naša miškolina v vrtcu, prej je bil le ta večji.
Itak je misija nemogoče že jutranje vstajanje, oblačenje in odhod od doma, ampak to še nekako preživimo in potrpimo.
V avtu je tudi še ok. Potem pa se začne. Ko prestopimo vrata vrtca se ta mali (16 m) že začne jokati in se me oklepa. Tako milo me stiska, da se meni srce para . Ko ga predam vzgojiteljici se joka in dere kot bi ga iz kože dajali (resnično nehumano), ga slišim potem še na parkirišču, ki je kar nekaj stran od njihovega okna. Potem peljem še ta večjega (skoraj 3 leta), ki mi zjutraj sveto obljubi, da danes pa ne bo jokal v vrtcu, pa je precej podobna situacija kot pri tamalem. Danes je že v avtu začel s kričanjem in jokom, da on pa ne gre v vrtec in potem sem ga komaj prinesla notri in kričečega oddala vzgojiteljici. Verjetno si potem predstavljate kako se počutim na poti v službo .
Naj povem, da ta večji hodi v vrtec že od vsega začetka (od 1. leta), pa so bila redka obdobja, ko je z veseljem šel in mi v slovo pomahal.
Letos pa so še spremenili lokacijo in vzgojiteljice, tako da je še huje. Pa še tak občutljivček je, da ga vsaka sprememba takoj spravi iz tira .

Meni bo srce počilo.

Kdaj se to neha, če se sploh (predvsem pri ta malem, ki je sedaj drugi teden v vrtcu). Kako si želim, da bi šla z nasmehom notri, mi pomahala, jaz pa z usti do ušeš šla potem v službo.

Je še pri kateri podobna situacija?

Pozdravček, Bejba


_____________________________

Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)

SEm ravno včeraj ali predvčerajšnjim na podoben post odgovarjala. Naš ta mlajši je še v jasli s 15. meseci in je zjutraj jokal vsak dan ca. 1 mesec. Res je hudo slišati svojega otroka, ki neutolažljivo joka.... Tudi, ko sva prišla po njega, je s tako "silo" pritekel k v vratom(da slučajno ne bi odšla brez njega), da se je nekajkrat spotaknil in padel, revež mali...

Po enem mesecu se je spremenilo, potem ga pa več iz vrtca nismo spravili...

Torej potrpi, ne pokaži pred otrokom, da ti je hudo, poslovi se na kratko, "oddaj" otroka in pojdi... Saj bo minilo, slej ko prej.

Ta večji pa najbrž "ponavlja" za malim, mislim, da ko se bo ta mlajši ustalil, se bo "umiril" tudi ta večji...

Dosti sreče in čim manj joka....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Živjo,

naš je v ponedeljek šel po več kot 14 dneh ponovno v vrtec. K isti vzgojiteljici in isto skupino, razlika je samo ta, da je kar precej novih. Vsah večer pove, da bo šel v vrtec, ker je tam lepo, zjutraj reče naj mu dam eno risanko ali pa kakšno od Čukov in en piškot ali bonbon in bo šel potem v vrtec, ampak ko pridemo v vrtec, se v garderobi začne dretje in metanje po tleh.
Dsnes sem imela s seboj še Tajo, ker se je mojega varstva Taje zjutraj na žalost končalo, potem pa si lahko predstavljaš kako je bilo. V eni roki tamala debelo gledala kaj se dogaja, z drugo roko pa nekakšno nošenje metajočega Anžeta, ki poleg vsega zraven še tuli. Pa na mojo srečo še polna garderoba staršev in njihovih otrok. Hec pa je, ko ga pridem iskat noče domov.
Tudi jaz se sprašujem, kdaj bo spet šel v vrtec brez tuljenja.

Lp

Mi smo šele začetniki in tut je malo danes jokal,ampak upam da bo kmalu bolje in da se bo navadil na okolje.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ja zdaj pa tudi naša joka , prve dni je šla z veseljem v vrtec, lepo sodelovala in celo jedla v vrtcu, včeraj pa jok... in danes zjutraj spet . očitno zapoznela reakcija ali kaj

Tudi mi smo se soočali z grozovitim jokom, že ko smo prišli v garderobo. Komaj sem mu obula copatke gor, sedaj ga pa tistih nekaj metrov kar v copatih odpeljem.  Kaj naj rečem, TRKAM, naš ne joka, ko ga oddam, gre lepo mirno k vzgojiteljici, ki ga takoj odpelje k oknu, mami leti ven in si pomahava.  Sem pa bila prepričana, da bo dlje trajalo, da se bo navadil.
Tako da, drage mamice, ne obupat in ne jokat pred otrokom. Jaz sem mu res zelo, zelo veliko razlagala, da gre sedaj v vrtec, da se bodo tam igrali, kako je tam lepo, pa kaj vse imajo,  da bo pokazal traktorja, pa da pride mami ponj, oziroma sedaj hodi dedi. In mi zaupa, ker kar sem mu rekla, sva tudi naredila. Upam, da bo tako še naprej.

Je pa res hudo. Tako se mi smilijo mali čmrlji, ki jokajo. Saj se bodo hitro navadli, boste vidle. Jaz ta teden hodim res z veseljem v službo, prejšnji teden je bila pa katastrofa. Sem bila tudi čisto živčna, v nedeljo popoldan sem bila tako nervozna, da sem kar na WC letala, tako me je bilo strah ponedeljka. Ampak smo ga na lep, nežen način prepričali, da je lepo šel. Saj bo!


_____________________________

pri nas je pa situacija super, ko ga ati pelje v vrtec in katastrofa ko ga peljem jaz. pa je v vrtcu že od enega leta.

mislm, da ve, da se meni smili, atiju pa prav nič.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Moj hodi v vrtec šele 1 teden. Prejšnji teden je bilo porazno,ta teden je samo danes zjutraj malo zajokcal. PA še to semi zdi da zato ker je bil tudi mož zraven, do zdaj sem ga vedno samo jaz peljala.
Je pa ravno moj mož rekel, da je njemu  hudo in da ga on ne bi mogel pustiti tam če joka, očitno sem v naši družini jaz bolj trdosrčna.

vzgojiteljica mi je rekla, da začetna kriza traja ponavadi teden ali dva

Mi smo tudi začeli letos z vrtcem, prejšnji teden. Prve dva dni jo je peljal mož, potem pa jaz, ker grem pač kasneje v službo. Ampak prve par dni je še lepo sprejela vrtec, se igrala, sodelovala, potem pa totalen odklop. Pri nas se začne dretje takoj, ko jo zjutraj zbudim in dokler jo ne pustim v vtrcu. Komaj jo dvignem iz postelje, me že vprašuje, če moram v službo in nato takoj v jok, da ona ne gre v vrtec, ker ji ni všeč. In tako je vsako jutro že en teden, v avtu se za kakšno minuto pomiri, potem spet vjok, ko jo pa oddam v vrtcu pa cela histerija. Vzgojiteljica mi jo kar takoj vzame iz naročja, ker ne pomaga, če ostanem z njo dalj časa. Tako, da tudi moja jutra so totalna katastrofa.
Malo se tolažim, da gre na bolje, ker je včeraj celo kosilo jedla  (sicer pa noče nič - ne vem, kako da ni lačna, ker zjutraj pije doma samo mleko).

Čakam na boljše čase, al pa na začetek porodniške, da jo bom imela doma (to bo pa šele januarja).

Upam, da se naši malčki čim prej navadijo v vrtec in se bomo lahko samo smejale za nazaj teh solznih dni.

Lp, dolina