Kaj je z ljudmi, da kolikor komur koli ni prav na javnih mestih povzdiguje glasove, grozi s pritožbami,
se obnaša povsem nečloveško.
A je res potrebno komur kaj fali drugega nadreti. Ne vem no, meni na kraj pameti ne pade, da bi se drla in znašala na druge zaradi svojih problemov.
Me pa zanima tiste, ki delate z ljudmi, koliko tega občutite in kako prenašate?

HB pri svojem delu nimam opravka z ljudmi.

Na žalost je res tako, da so ljudje vedno bolj nekulturni in sproščajo svojo jezo na javne uslužbence. sej ne rečem, tud mene kdaj kaj ujezi, ampak zaradi tega se ne bom drla na  sočloveka. toliko pameti in kulture bi moral vsak imeti, da bi vedel, da problem najprej rešiš s pogovorom, ker ne bo nič lažje, če se boš zdrl nad človekom, ki ti slučajno pride na pot  se mi zdi, da se med sabo ne znamo več pogovarjat, da znamo samo s prilio in grožnjami še delovati

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

hb, da sem se zadnje čase umaknila v svoj ofis....pa da nimam več toliko direktnega dela z ljudmi.

me pa nekaj zanima: a so ljudje samo v Prekmurju tako brezobrazni v prometu, bog ne daj, da ti dajo kje prednost...enako nasploh....najraje bi šli preko tebe, skozi tebe....bog ne daj, da zamudijo 1 sekundo kje....meni se včasih meša od tega....res....potem pa grem 10 km stran, čez mejo, pa so ljudje neizmerno potrpežljivi, če vidi, da imaš eno stvar v roki, te spusti pred sebe na blagajni, da o prometu ne govorim...

_____________________________

...vox populi...

Dandanes je pač tako (kako se je začelo, ne vem), da včasih enostavno moraš zarobantiti in udariti po mizi, da kaj dosežeš. V nasprotnem primeru si, kakor je rekla (zdi se mi, da) ga. Godina, "Slovencelj", ki je samo tiho in požira vse po spisku. Jaz sem hecna kombinacija - slovenska vzgoja in balkanski temperament. Poskušam najprej mirno, racionalno, ampak če pa ne gre, pa pač zaropotam in dam jasno vedeti, kako in kaj. Že res, da me potem grdo in postrani gledajo, ampak večinoma dosežem svoje. Grem velikokrat z glavo skozi zid, ampak to takrat, ko vem, da grem lahko, ker imam prav. Takrat se ne pustim nikomur.
Sem pa tudi sama 7 let delala z ljudmi. Živce sem imela kakor konj in me zlepa ni nič spravilo iz tira, pa verjemi, da so ljudje počeli marsikaj. Samo ene stvari nisem nikoli prenašala - da mi nekdo je*e mater. Takrat se je pa meni film strgal in stavek "stranka je kralj" si je lahko tista stranka zataknila, kamor ji je srce poželelo. Kraljuj ti v svojem svetu, draga stranka, ampak tukaj, kjer si sedaj, je pa moj svet in če ti v njem kaj ne paše, izvoli oditi. Boš naredila uslugo sebi in meni.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Kot Ljubljančanka lahko rečem, da se z napisanim popolnoma strinjam. Je pa tudi res, da Fužine že zdavnaj niso več "tista kriminalna soseska", za katero jo ljudje še vedno imajo. Rakova jelša jih je že zdavnaj prehitela. Kaj vse se tam dogaja... bolje, da ne veste. Ampak je pa zanimiva ena druga stvar (zaradi katere to sploh omenjam). Ko in če boste prišle na Rakovo jelšo ali v stik z domačini z Rakove jelše kjerkoli drugje, bodo do vas tako vljudni, kulturni in vse ostalo, kar spada zraven, da se boste mislile, da kontaktirate z nekimi velecenjenimi dipl.ing.-i iz Rožne doline ali Murgel (nekoč elitnih sosesk v LJ za premožne). Ko in če vam bo pa naknadno nekdo povedal, da ste kontaktirale z enim največjih kriminalcev soseske, vam pa nič ne bo jasno. Pa kako je on lahko kriminalec, če mi je pa tako prijazno pridržal vrata v trgovini in mi pomagal nesti vrečke do avta? Pa mulček je bil, svojih 20-ih let. Nemogoče. Je mogoče.

Nisem imela take probleme pa delam z ljudmi,imam pa 2 prijatelja en je komaj končal pravo in že dela v odvedniški pisarni in enga ko je uniformiran in za vsako stvar če jim kaj ne paše ali se kaj takega zgodi pa rečejo takoj ga bom tožil pa unga bom tožil pa itd.pa samo o tem govorijo 

_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

nimam pojma, vendar vem da je grozno delati z ljudmi,

pa naj se DOMA derejo in grozijo na svoje domače

samo tako se kam pride

to tudi jz porajtam, da ljudje vsevprek govorijo: "toži ga!" Tožil/a ga bom! ..." in to celo za take zadeve kot je npr. čakanje v vrsti v mercatorju, ko je izmed 6ih blagajn odprta samo ena - jih je kar za tožit - najprej prodajalko, potem pa še Jankoviča( )! Prokleta pezdeta! (slišano v eni izmed M trgovin okoli letošnjega novega leta)


_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

_____________________________

Quando fra l’altre donne ad ora ad ora
Amor vien nel bel viso di costei,
quanto ciascuna e men bella di lei
tanto cresce ‘l desio che m’innamora

O, ja, čedalje več je živčnih, nervoznih, tudi prepotentnih in zafrustriranih ljudi, ki se zlajajo na prvega, ki jim pride mimo, pa četudi nič hudega sluteča prodajalka v trgovini. Moj bivši šef se je za hec lotil raziskave luninih men in začuda je ob mlaju pa polni luni procent tečnih strank hudo narastel. Bo najbrž tudi na tem nekaj. Sama sem v svoji karieri dela s strankami doživela res svašta. Od tega, da me je nevrotična ženska fizično napadla, ker pač nisem smela ne mogla ugodit njeni kaprici, do ful ok strank, pa gospe, ki me je nahrulila, ker sem jo pozdravila z 'dobro jutro', njeno jutro pa ni bilo preveč dobro, pa me je čez par ur poklicala nazaj in se opravičila, naslednji dan pa je prišla in se opravičila še osebno. Jah, res je svašta ljudi na tem svetu, nimamo kaj. :)

_____________________________

Jst.

o fak ...


_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

jst mam tega kar precej... nejevolje namrec... pa jih kar hitro potolazim s kaksno prijazno besedo al pa s kaksno komicno da jih mal nasmejim... pa je hitr dobr!

mi si v pisarni to non-stop drug drugemu govorimo!!

ah kje.. veliko vec dosezes na lep nacin.. ampak taki tega ne vejo..

jaz osebno ljudi, ki niso ravno pri volji, hitro spravim v boljso voljo.. in je potem ok in se skupi smejimo! ce se pa res najde nekdo, ki ne neha in ne neha in postane PRECEJJJJ zavljiv, ga pa se namerno ignoriram in ga ne upostevam in zaradi svojega pocetja caka se vec kot se enkrat dlje! men je vseen.. on nej pa caka!

Ljudje so na splošno v čisto preveč primerih ratali pacienti. Če jih temu primerno obravnavaš, je kar ok.