Pozdravljene,
imam velik problem, ki me psihično izčrpava. S fantom sva že dolgo skupaj, imava otroka. Prej nosečnostjo sva bila zaljubljenca in zelo dobra prijatelja, vse sva počela skupaj, zabavala sva se skupaj ... Zdaj pa je vse drugače. Spolnosti praktično ni, ljubezen je tudi odšla, zdaj pa je začel še hodit ven s prijatelji, česar prej nikoli ni počel. Meni to ni ok. In se kregava. On pravi, da ga omejujem. Da naj tudi jaz grem kam. Ampak meni to že prej ne bi bilo všeč, da bi hodila vsak po svoje, zdaj mi je pa še manj.

Dogovorita se, da gre enkrat ven on in ti paziš na otroka, drugič pa greš ti ven in on pazi na otroka. Lahko pa neseta otroka tudi kdaj k starim staršem in greta skupaj ven. Midva naredima to enkrat na mesec...stari starši so tako čisto srečni, da ga lahko pazijo, midva pa se tudi imava super...s tem, da ne pijančujema dolgo v noč, ampak pridema ob solidni uri.

Zame je to, če nič ne moreš počet brez partnerja, totalna odvisnost od njega. Saj se imaš lahko fajn tudi brez njega. On je očitno to tudi pogruntal, pa s tem ne misli nič slabega. Moje mnenje pač. Pojdi tudi ti.

Ah, kako je svet čuden, eni svoje žene (ali obratno) nikamor ne pustijo, tisti, ki jim pa rečejo, naj gredo tudi sami se malo zabavat in sprostit, pa tega nočejo.

Ne se kregat!   Pogovorit se je treba o vajinih čustvih, občutkih, ki jih še imata eden do drugega, vajinih željah in ciljih.... ker tako kot si ti opisala problem, ni problem samo v tem, da gre on ven, tebi pa pač ni do tega, ampak je problem v vajinih čustvih (praviš, da ni več lubezni) in v tem, da nekako ne zmoreta vklopiti otroka v nov način življenja. Kar naenkrat nista več sama, da bi lahko vse počela skupaj, ti si malo bolj od otroka, intimnosti ni, tvoj se pa počuti zapostavljenega in se zateka k prijateljem. ....mogoče je tako, ugibam..........

Čeprav mislim, da občasno paše in je treba it malo ven SAM, brez partnerja (tudi če greš na aerobiko,...), ampak če se izhodi preveč ponavljajo (parkrat na teden, da ga dolgo ni, ne veš kje je,...), pa tudi meni ne bi bilo všeč!!!

Pogovorita se, preden bo prepozno, da bi vajin odnos še rešila!!!!!!

Srečno!!!

_____________________________

Vedno imej pred očmi nekaj lepega,
pa čeprav je to le marjetica v kozarcu od marmelade!

Se strinjam z vsem, kar pravi Suzi!!!

Koliko pa je otrok star?
Ko sem bila na porodniški in več ali manj samo z otrokom, je tudi mene vse motilo, kar je bilo povezano z njegovimi izhodi in podobno.

Svetujem ti, da si tudi ti privoščiš čas samo zase (in/ali s prijateji), pa naj bo to aerobika, kot ti je svetovala Suzi, ali kaj drugega, samo da malce 'izklopiš'.

Srečno & lepo se imej!

Dokler se kregata je še v redu, ko bo nastala tišina bo kriza.

Poznam tako situacijo in povem lahko, da se je s partnerjem zelo težko pogovarjati, saj resnično mislijo, da so omejeni le oni, ker nas morajo poslušati, da imajo le oni probleme, za katere smo povečina krive prav me.
Ne razumejo nas, da smo same doma, da se pogovarjamo le z otrokom, kuhamo, likamo,... Ne razumejo naše situaciije, kako je biti sam.
Kar se tiče seksa, ga ni, kljub raznim spodbudam, "hot" perilu,-10 kg... . Vem, da me ne vara, vendar me misel na to, da se "prazni "sam, malo odbija. O tem noče govoriti, le ponavlja koliko ima on težav, da ga naj pustim na miru, saj cel dan dela. Ne razume, da je moje delo tudi celodnevno, da sem tudi jaz utrujena, da rabim en objem, kakšnega ljubčka, prijazno besedo, da me malo cartlja,...karkoli. Ne rabim materialnih stvari, rabim njega, kot partnerja , osebo, ki ji lahko zaupam,ljubimca ... Rada bi se pogovarjala, ko je sedim za mizo , hočem se pogovarjati, on vedno govori le o sebi, svojih problemih, hobijih, prijateljih. Ko preideva na kakšno bolj globoko temo, vedno postane utrujen, nima časa, mora postoriti še to in ono. Ne morem se pogovoriti z njim.

Tudi jaz te popolnoma razumem, ker sem na istem... ok nimava še otrok, ampak on pa zdaj sam hodi ven. Na začetku je hodil vsak petek, sedaj pa na 14 dni. Ampak ti povem da me to tako besni.... sam gre, s kolegom, jaz pa naj grem tudi takrat ven. ja, kot da se men da ven hodit.
pa ti predlagam glede sexa, sisni se k njemu, ga začni malo "rajcat", pa bo že popustil. Naj se med vama začnejo  iskrice, bodi pobudnica, pa boš videla... bo bolje . srečno!

Veš kaj? Daj "pozabi" za nekaj časa na svojega moža. Očitno nista na enaki valovni dolžini in bo vsakršno pogovarjanje pomenilo le novo teženje njemu in nerazumevanje tebi.

Pojdita z otrokom med ljudmi. V park, v slaščičarno, v šoping,  k prijateljicam. Imaš koga, ki ti popazi otroka? Daj ga v varstvo, ti pa si najdi dve, tri stvari, ki te veselijo in to počni. Ali pa se nauči česa novega, če te do zdaj ni nič veselilo. Skratka, najdi v sebi še kakšno drugo vlogo in interes razen biti mama.

Imam občutek, da se te je mož enostavno naveličal (sori izrazu) in da v tebi ne najde več energije in motivacije, ti pa se čutiš odrinjena. In se vrtita v spirali.

Imaš dve možnosti.

Čakaš, da se mož nekega jutra spremeni.
Ali pa sama narediš nekaj v smeri spremembe. In čakaš, ne predolgo, da mož to opazi.

Ja ja viv kar priznaj da greš večkrat ven!!!

Jaz grem velikokrat zvečer sama ven. Pa na telovadbo hodim. Pa on gre kam. Pa skupaj greva. Pa vse to se mi da, k mi je tko fino it mal sama ven... se prav fajn počutim pol.... jupi!