Oglašam se na temo partnerjev, ki doma ne delajo nic, se ne okvarjajo z otroci, ne dajejo denarja... in na temo mailov in sms-ov.
Nisem ravno redna obiskovalka foruma in zato potem naenkrat preberem pac vec.
Pri teh dveh temah sem zasledila odgovore v stilu "pusti ga dedca, ko ga j.."!
To bi sicer bil tudi moj odgovor.
Poznam pa primer moje znanke, ki ima oba zgoraj opisana primera skupaj. Ne upa si odit stran, ker ji partner grozi, da ji bo vzel otroka. To se po moje sicer ne more zgoditi, ga bo pa lahko dobil za vikend. Za kar pa ni ravno primeren, ker se za vikende ponavadi napije in ga ni nic doma, ker se okrog z drugimi ženskami vlaci.
Jaz osebno ne vem kaj bi ji predlagala.
Kaj naj naredi? Kakšne so rešitve? A poznate kake dobre odvetnike? 

A veš, take puhle grožnje je ne bi smele držat nazaj. Zarad česa si dedc upa trdit, da mu bodo dodelili skrbništvo ?
Glede odvetnikov je pa odvisno od kod si.

Mateja težko je svetovati kaj naj naredi, ker bo na koncu tvoja prijateljica sama naredila kar si želi. Jaz bi jo peljala na sprehod, na sladoled, dobro kavo,... in bi ji samo povedala svoje mnenje: da živiš(mo) samo enkrat, da naj se ne boji groženj - "vzel ti bom otroka" - naj gre čimprej na socialno k svetovalki - naj pove da ji mož grozi da ji ga bo vzel, da pijančuje,...
da pač tako ne more več živeti - bolje sedaj kot čez 5,10.let ko se bo pijančevanje stopnjevalo. Da ne bo še kakih udarcev
Moj partner sicer ne pijančuje, pa vendar mi vedno znova grozi da mi bo otroka vzel, da jaz lahko grem in to čimprej (seveda brez otroka),...
vendar v meni še ni dozorelo - nimam še dovolj poguma da bi dokončno odšla!!! Tako da prijateljico po eni strani razumem.

Stoj ji ob strani, vlivaj ji poguma da si ne zasluži takega življenja!

Srečno tebi, prijateljici obema.

Tud to je res, da mora stvar dozoret.
Pa odvisno seveda spet, kakšne pogoje ima - ima kam it, ima dohodek...

če je javno znano, da se med vikendi zapija in k..., bo to pri dodeljevanju skrbništva zlahkoto dokazala s pričami, tako da dvomim, da bi mu ga dodelili ravno za takrat.
Punce ne tko črno gledat na socialne delavke - ponavadi raje verjemejo mamicam kot očetom, če pa lahko še kaj s pričami dokažeš, pa toliko bolje za mamice. Je res da so zelo omejene z zakonom, vendar so še vedno po večini ženske in nas razumejo.


_____________________________

l.p. Mateja

Rok 06.07.2006 in Sara 15.11.2010

Tudi sama ne znam svetovati, zato pa imamo strokovnjake.
Se mi zdi, da je pametno,da pokličejo v kakšen materinski dom, npr. na Škofljico (ZAvod Pelikan pod okriljem Karitas). Menim, da bodo tam dobile primerno sogovornico, ki ve, kako v realnosti izpeljati odhod od nasilnega parnerja. Svetujejo tako materam kot nosečnicam.









naslov:


Gumnišče 5, 1291 Škofljica


telefon:


(0)1 366 77 21



faks:


(0)1 366 36 60


internet:


www.pelikan.karitas.si


elektronski naslov:


materinski.dom@karitas.si


kontakt:


Lidija Jerebic

Ne želim obsojati nobenega in njegovega mnenja. Sama imam prijateljico, ki je 7 let trpela nasilje nad njo, če je rakla da bo odšla ji je isto grozil da ji bo odvzel otroke in vem koliko je ona prejokala, ke ni vedela kaj naj stori. Jaz sem ji lahko bila samo za pogovor, povedala sem ji kaj bi jaz naredila, ampak da odločit se mora pa ona, ker se bo ona soočala s posledicami ne jaz. Ne bom pozabila ko je bila njena starejša hčerka stara eno leto, sem jo peljala na urgenco, ker ji je pač njen zlomil nos (razlog za to je bil ker mu ni želela spakirati stvari, ko mu ji je povedal s kom jo je že prevaral) in kako sem jo jaz prosila, da naj gleda na svojo hčerko, koliko trpi otrok, vendar ona ni imela moči in tudi strah jo je bilo, ker ji je skoz grozil z odzemom hčerke (bila je brez službe, on je takrat imel službo). Pa je potem on malo sol potočil in ga je sprejela nazaj. To se je nadaljevalo skoz, celo prepričal jo je da se je poročila z njim ko je drugič zanosila. No sedaj je eno leto odkar živi sama z otroci. Čez noč je pobegnila, ker se je spravil na mlajšega otroka (ona je skoz rekla, da ona lahko trpi, da ne ve pa kako bo če bi se spravil na otroke, ko se je to zgodilo je šla), čez noč je ostala brez strehe nad glavo, brez dohodkov, odšla je v varno hišo. Ko se je malo finančno in psihično opomogla si je najela stanovanje in odšla živeti v najem in sedaj je tudi uradno ločena (ravno en teden) in končno uživa življenje. Bivši mož otrok ni videl že pol leta, stike je tudi prej imel pod nadzorom, tudi zelo rad pije in sedaj je sodišče odločilo ponovno vzpostavitev stikov pod nadzorom (vendar ne v nedogled). Tudi njo je strah kaj bo ko ne bo več stikov pod nadzorom, ker to je res človek, ki mu ne bi zaupal niti živali, kaj šele otroka.
To je zgodba moje prijateljice in če imate prijateljico v tako težki situaciji, vam svetujem, da ste ji lahko samo v oporo, tudi sredi noči.
Jaz imam srečo, da imam zelo razumevajočega partnerja in je razumel kaj meni ona pomeni in ji je tudi on pomagal po najboljših močeh, ni me grdo gledal če sem jo vozila sredi noči na urgenco, če sva cel vikend imela njene otroke, ker je imela ona opravke oz. se je zelo slabo počutila. Tukaj bi rekla hvala partnerju za razumevanje, pomoč in sam ve za kaj še.

Pa še rek vem da drži: Prijatelja spoznaš v nesreči in vem da bi tudi moja prijateljica naredila vse zame kar sem jaz zanjo.


_____________________________

kimba s tremi sončki