Po kar lepem času sem se odločila,da tud jaz izpovem svoja čustva,ki me kar lep čas onesrečujejo.
Najprej pa se opravičujem za anonimnost.
MOj problem je sledeč.S partnerjem sva skupa 15 let.Imela sva vzpone in padce.Prej bi rekla,da je "sedaj" veliko boljše kot pred leti.No,pa to ni poenta.Imava že enega otroka,sedaj pričakujemo drugega.Vse lepo in prav.Edino,kar me razjeda je,da se je on glede spolnih odnosov čist distanciral od mene.Sva že imela pogovore na to temo,pa pravi,da me on sedaj,ko sem noseča,čist drugače obravava in da mu jepač čist nek drug feeling.Saj kar se tiče cartanja,pa poljubov,je super,samo da pa bi pokazal željo po meni pa ne.Je reko,da bi komot zdržal lahko brez seksa do konca nosečnosti.Naj še povem,da nikoli ni bil nek maniak na seks,ampak ženske smo pač take,da rabimo pozornost,pa da se počutimo lepe.Pa glede na to,da mu nonstop trobim,da sem pač noseča in še vedno seksi(res,redno skrbim zase),nič ne ukrene.Pa tud,ko že pride do spolnih odnosov,je to samo nič druga kot par minut.Ni več oralnega zadovoljevaja,kar je bilo pred tem na dnevnem redu,samo tisto bistveno.Saj človek potrpi mesec,dva,kasneje pa si začne pri sebi mislit,da to ni vredu.
No,naj še dodam,da se drugače v vsem odlično razumeva,me spoštuje,je venomer doma,ne pohajkuje,skratka je družinski človek.Je reko da se po eni strani zaveda,kaj dela,ampak da pač naj zdržim še teh par mesece in da bo potem vse po starem.Po eni strani si misli,da se brezveze sekiram,po drugi strani pa zatiram to v sebi,saj je to čas,ko si seksa še veliko bolj želim in bi rada to prakticirala .
Hvala vam vnaprej za odgovore,vsakega bom vesela.
V bistvu ne potrebujem tolažbe,le vaše razmišljanje na mojo nastalo situacijo,in kako bi vi reagirali na mojem mestu.

Zgleda,da tema res ni zanimiva

Zanimiva je, samo jaz ne vem, če mam pameten odgovor. Če njemu ni, mu pač ni. Samo problem je, da tebi je. Torej vidim rešitev v igračkah. In HB, da te vsaj carta in razvaja. Glede na to, da je drugače tak pozoren in ljubeč do tebe, ne vem, če bi jaz glih delala probleme. Nosečnost bo mimo in takrat boš lahko igračke pospravila v omaro in jih uporabljala zgolj za popestritev.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Moj je isti. Ko se mi je v 1. nosečnosi začel preveč trebuh poznat(6. mesec) nisva več.Zdaj ko imava mulčka, sva veselo  ,   no pa ni trajal dolgo, ker sem spet noseča in me prav zanima kako bo zdaj.Moj pravi da mu je čudno, da me drugače vidi, da noče nič poškodvat
Ah, ne vem, potrpet je treba, oba

Hm, ne vem. Če se je ta želja po spolnosti res očitno nehala z nosečnostjo, bo mu jaz recmo "oprostila" oz. pustila tako kot hoče in ga ne bi silila in mu težila. Pač vsak človek take spremembe po svoje dojame (saj enim nosečnicam tudi ni več do seksa).
Če pa se je to začelo že pred nosečnostjo, je pa zelo možno, da je nosečnost zdaj primeren izgovor. Pa vprašanje kaj bo po porodu. Če bo kaj boljše, oz. bo porod ali otrok itd  za izgovor.

V glavnem, če je pomankanje želje že od prej, je problem, če je pa res tipično nosečniško pa zame ni. No, vsaj jaz ne bi delala revolucije.

< Sporočilo je popravil aluš -- 24.6.2008 11:54:49 >

Kot sem že navedla v začetku,njemu ni spolnost nikoli predstavljala smisla življenja.je sicer drugače "nor name",v bistvu se seksualno ujameva,ni pa tako da bi nonstop.Sem bolj jaz te sorte,napram njemu.Je pa res,da se je spolno življenje pred nosečnostjo kar lepo popravilo.Ko pa sva prišla prvič iz uz,pa mi je kar sam reko,da mu bo od sedaj,ko je videl kako in kaj glede seksa nekoliko drugače.res ne vem,kako lahko sploh zdrži brez.Sploh,ko spiva skupaj,jaz se komaj zadržujem.
Saj vem,ne bi rada delala iz muhe slona,samo se mi zdi,da to nekako ni pravilno iz njegove strani.Moje mnenje je pač tako,da sem jaz ista oseba,pa naj imam trebuh ali pa ne.

Kako pa se je obnašal v prvi nosečnosti?

v prvi nosečnosti je tudi bilo podobno.Vendar sva imela manjšo krizo,pa se mogoče nisem s tem kaj preveč preobremenjevala,ker je bilo dovolj drugih problemov.
Saj pravim,čist vse štima,si včasih mislim,da je težko sploh takega dobit,ko je tako dober do tebe,ampak kaj,ko pa me nekje globoko v meni gloda vprašanje;zakaj.

saj pa ti je povedal zakaj - zdaj te pač vidi v drugačni luči, verjetno si predstavlja tudi svojega otroka malo nad "krajem" in mu očitno ni ravno vzburjajoče svojega korenjaka tja vtikat ... če drugače res vse tako štima kot praviš in da je že v 1. nosečnosti bilo isto, se jaz ne bi preveč obremenjevala ... spoštuj njegovo željo, ti si pač malo sama pomagaj, po porodu pa bo zagotovo veliko boljše.

Ja hvala vsem.Ampak meni še vseeno ne da miru.
Ne razumem,če me ima rad,zakaj me pusti ,da se matram,ko pa sem mu povedla,kako je na stvari,pa da že sanjam moška telesa

meni pa nihče ne pomaga.