Pred nekaj časa sem vam pisala da sem preko neta spoznala tipa, ki...bi lahko bil to. Ker je med nama kar nekaj km razdalje se vidiva le dvakrat na teden in vikende preživiva skupaj, včasih pri meni, včasih pri njemu. Meni je sicer bolje če sva pri meni, ker pri meni ni nikjer sledov prejšnjega življenja, prteklosti. Celotno stanovanje sem financirala, opremila sama. Nikjer ni sledov, spominov na preteklost, na bivsšega partnerja. Pri njemu pa...je že skoraj eno leto odkar sta šla narazen, pa je njen nakit še kar nametan po spalnici. Ni mi prijetno biti kuhinji, ki je njena, ni prijetno biti v kopalnici ki je njena, še najmanj prijetno bi ti v spalnici ki je bila njuna.
Ko sva pri meni sva večino časa skupaj, ko sva pa pri njemu pa on po svoje, jaz pa nisem prišla tja za to da bom sama, da mi bo dolgčas. Jaz tam nikogar ne poznam in morem iti kar od soseda do soseda in reči meni je pa dolgčas ker je moj tip šel na tenis, na tekmo....po trgovinah pa tudi ne morem kar naprej hoditi, ker bom bankrotirala. Pa jaz grem tja zato da bova skupaj, SAMA SE TAKO ŽE DOMA. Pa doma imam vedno kaj za početi, doma imam psička....
Ker sva se pogovarjala o družino o skupnem življenju, o otrocih, me je včeraj zvečer šokiral s svojo izjavo, ko je rekel da on bi umrl pri meni od meni od dolgega časa. Meni pa ni dolgčas, ko me pusti samo???? On je pri meni vedno v središču pozornosti, potem bi pa umrl od dolgega časa. Aja on je doma v premestju, jaz pa na deželi. In pri nas se moraš do gostilne zapeljati. Trgovina tudi za vogalom. Prav tako tenis igrišča niso na dosegu roke. Vse pa je max. 10 min vožnje od doma.
In mi je rekel da glede na to kako si jaz želim otroke družino, se moram odpovedati določenim stvarem. Ko sem ga vprašala čemu se je pa on pripravlejn odpovedati, za to da bi bil z mano, je bil odgovor....TIŠINA. Ko sem mu rekla, da če pridem k njemu, kako misli s kajenjem, ali bi kadil zraven otroka, je bil njegov odgovor da, on je s cigareti zasvojen. In to da se kadi zraven otrok, čisto normalno. V glavnem jaz naj bi se vozila 70 km v službo, pustila 120m2 veliko stanovanje, ki je moje, zato da bom šla k njemu in da bom imela otroke, ki si jih neznansko želim. Ko (če bom) imela otroke jim bom želela dati 1000% vse naj naj...in sem sigurno ne spada cigaretni dim. Ne vem....mnenja prosim.

In točno v čem se pa ujemata?

Če mu je že sedaj dolgčas ob tebi in se ne namerava v prihodnosti odpovedat navadam, ki bi lahko škodile vama in vajinemu (še ne rojenemu) otroku- kaj šele bo?

Morda se premalo poznata, da bi lahko načrtovala skupno življenje, skupno prihodnost.

Mislim, da tvoj moški še ni pripravljen začeti znova, s teboj. Občutek imam, da še ni prebolel bivše partnerke.

To vprašanje se je tudi meni prvo porajalo

Se mi zdi, da je malo prekmalu govoriti o družini. Ti se morda bojiš, da boš ostala sama, zato prenašaš vse to. Je pa boljše, da je že na začetku pokazal svoj pravi obraz.
Če mene vprašaš, bi ga odslovila, ker z njim nimaš nič skupnega.

Kaj storiti nas sprašuješ? Ljubi jezus, saj odgovor je na dlani.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Kot prvo lahko iz tvojga posta razberem je to da sploh nisi prepričana če bi z njim imela družinoker ne veš točen če je on tisti pravi.Lahko ti povem da tistga pravega ni in ga tudi nikoli ne bo,lahko pa bo postal z nekaj kompromisi ki bodo teb in njemu  ugajal in tako boš ti zanj ta prava in on zate pravi.
Kot drugič nakit in vse to od njegove bivše je razvidno da tip še ni ni do konca prebolel bivše ali mu pa niti tok ni da bi mal pomislu nate in na tvoja čustva.
Tretjič:Mislim da ti ful prehitevaš glede družine,ker kot vidim imata probleme z dolgčasom kako bi šele bilo ko bi te pustil samo z otrokom ko bi šel na pijačo s prijatelji.Ne me razumet narobe vendar jaz mislim da bi se mogla z njim mal bolj pogovorit in mu povedat kaj te teži (od bivše punce nakit in njegova brezbrižnost s tem do tebe) in da vidiš kakšna je reakcija.V enem letu kar sta skupaj se bodo šele sedaj začele pojavljat težke preizkušnje in na vaju stoji če jih bosta znala odpravit in če se bosta znala soočit s problemi nasproti.Ker če je vama oziroma že zdaj težko si zamisli  da ko bo otrok ti bo še najmanj 100x huje ko boš vsa nenaspana,zmatrana,...
Pa še neki sem zasledila da če bi se zaradi tebe odpovedu pa tko naprej tuki se mi zdi da pa on nima čist tistga občutka da bi bil 100%prepričan da si ti ta prava zato ker če se človeku zdiš oseba s katero bi preživel preostanek življenja potem se odpoveš vsemu (hipotetično) samo da sta skupaj.
Mislim da sta oba nesigurna drug v druzga,tko da en dober pogovor in več komunikacije v zvezi pa ti bo takoj jasno.

Ni mnenje, je pa moja zgodba.

...in potem se je rodila internetna ljubezen, dobrih 8 let nazaj. Preselila sem se k njemu - iz prestolnice na vas (ali je kraj? ).  Nikoli se nisem obremenjevala s tem, da ima on še vedno vse prijatelje "na dosegu roke", da se jaz vozim vsak dan v slžbo 220 km tja in nazaj, ipd. So mi bolj drugi to pod nos metali (žlehtnobe ali realisti?), da se jaz "podrejam njemu", da kot "mestno dekle ne bom zdržala tam, itd.
Edina stvar, ki me je malo bremenila, je bila ta, da odhajam "s ščetko in kufrom" v njegovo lastniško stanovanje, a 6 let nazaj (tik pred poroko) ni hotel pristati na predporočno pogodbo.

Dejstvo ostaja: spoznala sem krasnega moškega, druži naju zaljubljenost, lepo življenje, ki ga enakovredno in s pogovorom ustvarjava midva, skupne sanje, neobremenjenost s preteklostjo, spoštovanje in razumevanje. Moj dom je tam, kjer je moje srce. In srce imam v Ljubljani, pri mami in bratu, srce imam v Angliji - pri prijateljih, srce imam v tem malem kraju, kjer je moja ljubezen.
Do prijateljev in družine se zapeljem(-va), ko si tako zaželim, oz. pridejo na obisk. Malo kompenziram z msn in gmail čvekom, če je časovna luknja med srečanji prevelika. Ko se on srečuje s svojimi prijatelji, si jaz ta čas ograniziram po svoje. In vice versa, seveda
Se je že tako zgodilo, da je eno soboto zvečer prišel domov pol ure po tistem, ko je odšel. Ker je v oštariji crknil TV in niso mogli fantje nogometa gledat - in je hotel to doma. Pa sem mu kar lepo rekla (s skledo kokic v roki): Veš kaj? Jaz sem se lepo namestila, da gledam svojega Poiroja, zato se kar znajdi! - in je smejoč odšel spet ven, in so se zapeljali v sosednji kraj, v drug lokal s TV.

Predvsem sem razčistila sama pri sebi to, da sem v zvezi z moškim, in ne žensko (priporočam ogled predstave Jamski človek). To pa avtomatično pomeni tudi to, da ga ne spreminjam. Moški imajo drugačne potrebe kot me, pa nas zaradi tega ne ljubijo manj kot me njih.

Kakorkoli... ne bodi z nekom samo zato, da nisi sama.


P.S.: V življenju sem si rekla, da nikoli ne bom imela kadilca. In ga nikoli - do moža - nisem imela.
4 leta nazaj je sam od sebe nehal kaditi (moj edini pogoj je bil, da ko bodo otroci, da se v stanovanju ne bi več kadilo - s čimer se je on strinjal).... Otrok žal še nimava, in nama tudi po treh SS ne zmanjkuje upanja.

Po napisanem sodeč bi rekla, da fant igra na karto, da si ti bolj želiš bit z njim kot on s tabo. Zato se ni pripravljen prav nič prilagajat, v smislu, "tak sem, vzemi ali pusti. Jaz si otrok itak ne želim ne vem kako zelo in zato ne mislim spreminjat svojega življenja." jaz si z njim ne bi upala ustvarjat družine, pa ne zaradi vsega tega, kar si napisala (no, ja, cigareti res ne bi šli, ampak itak se niti poljubljala ne bi s kadilcem, ker mi smrdijo, tak da tu ni straha...), ampak predvsem zato, ker se mi zdi, da te nima ravno prav fejst rad... Če si zraven, ok, če te ni, pa tudi ok... to je idealna veza za dva karierista, ki ne bosta imela družine, za otroke pa ni ravno najboljša osnova, se mi zdi.

Je pa lepo, da je iskren, nič ti ne obljublja, da bo naredil ali spremenil. Kar vidiš, to imaš, nič več. Ne pričakuj nič več, kot se zmenita, on je očitno pošten in ga jemlji resno, ko pravi, da ne bi nič spremenil - ker po moje tudi res ne bo, vsaj zate ne. Mogoče je imel z bivšo drugačen odnos, ne vem, ampak vidva zaenkrat nista tam...

Ronja, tudi jaz imam tak občutek, da če sem je o.k., ker s tem se mi zdi da kljubuje tudi svoji bivši, ker ona mu je prerokovala da si ne bo mogel nikoli nobene najti. Drugo je pa tudi to, on že ima otroka, tako da, če uporabim njegove besede, ˝če si res tako želiš družino, potem se boš morala tudi čemu odpovedati˝. Ja res sem se pripravljena marsičemu odpovedati, marsikaj prenesti, vendar...on bo vsak čas tam izgubil službo in mu je čisto vseeno kje si išče novo, jaz bi se morala voziti 70km v eno smer, samo zato ker se mora pri meni do gostilne, tenis igrišča peljati 5-10min. Ah ne vem...počutim se

Ne vem. Menim, da on nima ravno močnih čustev do tebe. Prej ga boš dala na off, bolje bo zate. Res. Brez veze v taki vezi vztrajat.

Se ljubita?

Občutek imam, da je ta tvoj partner 'najboljše', kar je bilo mogoče v tem kratkem času, ko fantaziraš o 'družini', dobiti. Vem da te je pred kratkim prav grdo pustil dolgoletni partner.

Ampak že v začetku imata kar nekaj problemov.

Takrat, ko si pri njemu, te pušča samo in si ne pusti motiti svojega običajnega življenja, ki ga očitno preživlja najraje kar sam ali s prijatelji. Ali te svojemu krogu prijateljev ni predstavil? Ali so vsi samski, nihče nima para?

Zakaj on išče ali potrebuje partnerico? Sploh ker so stvari bivše partnerke še vedno vsepovsod, se človek ne more znebiti občutka, da mu je ženska ušla, on pa pač eno žensko potrebuje za spolnost in gospodinjska opravila (hm, a je mogoče mamin sine?) in ti se mu zdiš kar primerna, ko tako hlastaš s svojo željo po družni. Če ti naredi otroka, bo 'zabil žebelj' in boš 'zapečatena', on pa preskrbljen.

Mislim, da med vama ni ljubezni. Največ kar bi lahko bilo, je partnerstvo zaradi skupnih koristi. Tudi taka se lahko obnesejo, če so ljudje iskreni drug z drugim.  Ampak pri vama to čudno izgleda, saj naj bi se prilagodila samo ti, on pa nič.

Z njim ostajaš verjetno samo zato, ker te čas priganja in iskanje novega partnerja bi spet trajalo, tačas bi ti pa ura lahko odbila.
To pa ni ravno obetaven začetek družine.

< Sporočilo je popravil Vijoličarka -- 20.10.2008 13:43:05 >

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Mislim, da si sama dala odgovor, ko si se izpovedala na forumu. Žal se morem strinjati s predhodnicami. In v kolikor si takoj pomislila kaj naredit in bila v dvomih si si odgovorila na vprašanje. Poišči nekoga, ki te bo imel resnično rad, ki se bo poskusil vsaj malo prilagodit tudi tebi. Tale to definitino ni. Pa veliko sreče.

Mislim, da se je vsak od nas  vsaj v fazi "težke zaljubljenosti" hotel prikupiti partnerju s tem, da mu je na vsak način hotel ugoditi, pa mu v vsem pokazati, da je on št.1 za nas ,če se je le dalo se izogniti vsemu kar bi spominjalo na ex ljubezni,in podobno
Če pa je tako kot pišeš že zdaj na začetku vajine veze, bi pa na tvojem mestu, kar fajn premislila o tem ali je vse skupaj vredno !
Jaz že ne bi hotela biti nekomu, ki ga imam rada in sem pripravljena zanj narediti tako velike spremebe šele na drugem .tretjem ali celo **** mestu!

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

Tako kot so ti napisale: in kaj sploh imasta skupnega??!! Ne spusti se v nekaj zaradi upanja, da bo boljše. Če že na začetku vse ne cveti, kaj šele bo??!!!
Pa vem, na kak način sta zdaj skupaj. Tudi midva z mojim sva se tako spoznala in vikende preživela skupaj. Pa je do najinega spoznanja bil cele vikende naokrog, ker ni imel drugih obveznosti, ampak se je sam in prostovoljno odpovedal vsemu, samo da sva bila za vikende skupaj. No, potem pa so vikendi prerasli v vsak dan in skupno življenje in otrok na poti.
Če bi jaz takrat imela takšno situacijo, v kateri si ti, se za vikend niti k njemu ne bi peljala, kaj šele da bi razmišljala o otrocih in skupni prihodnosti.

_____________________________

Končno smo trije:)

To ni to, bejži čimprej stran, da ne boš prizadeta! Če pa ti tako stanje paše, ga seveda furaj še nekaj časa. Ampak te opcije ti ne bi priporočala, ker ti srce lahko naredi potem celo štalo.

Človek, ki te ima res rad, ti ne postavlja takih pogojev...tule je na delu preračunljivost.

In ja, da se spoznati človeka, s katerim ti bo takoj jasno, da za tega se pa odrečeš marsičemu.
Ampak ta ne bo nikoli nič zahteval od tebe, ker vaju bo vodila ljubezen in skrb drug za drugega, ne za lastne interese.

Skratka, stvar je jasna, upam, da si jo čimprej daš na mizo in se odločiš, kako naprej.
srečno!

Dobro vprasanje .

Te morm razočarat... predporočne pogodbe v sloveniji so neveljavne in nezakonite. Tako da če se ločiš od njega, se pod nosom obriši ali pa tudi on...odvisno komu gre predporočna pogodba, ki je neveljavna v sloveniji, v prid....

"V Sloveniji razpade vsak tretji zakon. Ločitev je draga, zamudna in stresna. Kaj hitro se zatakne zaradi premoženja, saj bi rad vsak s seboj ''odnesel'' čim več, predporočne pogodbe pa niso dovoljene.

''V slovenskem pravnem sistemu velja domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka,'' je za 24ur.com pojasnila Maša Novak iz Odvetniške pisarne Čeferin. Seveda se domneva lahko izpodbija, če eden izmed zakoncev dokazuje, da je njegov delež večji. Če ne pride do sporazuma, je odločitev, koliko bo kdo od zakoncev dobil, v rokah sodišča, ki mora ugotoviti, kakšni so bili dohodki vsakega izmed zakoncev, kdo je skrbel za otroke, opravljal gospodinjska opravila, torej likal, kuhal, pral in podobno. Zakonec lahko prav tako trdi, da je imel prej kakšno posebno premoženje, ki se je zlilo v skupno, vse pa mora dokazati.Tudi če je eden od partnerjev nesramno bogat, drugi pa reven kot cerkvena miš, morebitna predporočna pogodba bogatinu ali revežu ne bo prav nič pomagala. V Sloveniji pogodba, s katero bi se zakonca vnaprej dogovorila, kako bosta razdelila skupno premoženje, namreč ni dovoljena in je posledično neveljavna. Zakaj, se sprašujete? ''Skupno premoženje je tisto premoženje, ki ga zakonca ustvarita s skupnim delom, razpolaganja oziroma načina delitve tako ustvarjenega premoženja pa ni mogoče že vnaprej določiti,'' je pojasnila Novakova."
Vir: www.24ur.com ( http://24ur.com/novice/slovenija/kar-je-moje-je-moje.html )



< Sporočilo je popravil karmy -- 20.10.2008 17:36:09 >

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Saj je itak vseeno.
vse kar sta skupaj ustvarila oz. v tem času se razdeli oz. če se ne moreta dokazujeta z računi itd

Ah, saj me nisi razočarala 

no sm upala da te nisem sem upala da je vsaj en pogledal ali so v sloveniji sploh veljavne preden začne partnerju blebetat o predporočni pogodbi


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

run baby, run!

Jah, zna biti kriza, ko si že določen čas sam, s svojim uveljavljenim samskim življenjem, navadami, krogom prijateljev in znancev, poznaš okolje, v katerem živiš, ptem ap spoznaš novega partnerja, ki ima za sabo isto zgodbo: veliko samostojnosti, navajenosti na svoj ritem. In potem je zelo težko sklepat kompromise, ki pa so za obstoj kakšnegakoli enakovrednega partnerstva nujni.

Saj ne vem, več, kaj naj si mislim. No, pa vem. Po moje si ti navajena na svoje in bi rada, da on sprejme tvoj način življenja - nočeš biti pri njemu, ti je pa fajn, če je on pri tebi. On enako, samo v obratni smeri. Tebi je fajn v tvojem kraju, ker poznaš okoliš, ljudi, navade, njemu v njegovem, zaradi istih razlogov. In OBA gledata samo skozi sebe in svoje potrebe. Ne gre to. Ali se usedeš skupaj, predebatiraš zadeve in najdeš neko vmesno pot. Ali pa greš naprej in čakaš na nekoga, ki se bo bolj pripravljen prilagajat (tvojim potrebam).

Pa skupaj sta, kaj 2,5 meseca? Nekje konec julija sta se spoznala, če se ne motim? No, moj mož se je hotel po takem času z mano poročiti in imeti takoj otroke, pa da bi se k njemu preselila, jaz za kaj takega niti pod razno nisem bila pripravljena. Pa sva po 10. letih še vedno skupaj. Hočem rečt, da po tako kratkem času spoznaš šele neke osnove osebnosti. Globja čustva so v povojih.

Pa čisto mimogrede: če ostaneta skupaj, bo hodil na tenis tudi, ko bosta skupaj 10. let. Nobenemu ne paše, da mu partner diha za ovratnik, vsak ima željo in PRAVICO do svojega osebnega prostora, kar pomeni tudi športanje, ležanje pred tv, savna ali kofetkanje s kolegicami poleg vseh ostalih obveznosti (družina, služba,...). Razen če si odvisen od ljubezni partnerja, potem pričakuješ in zahtevaš stalno pozornost, ker se bojiš biti sam. Ampak ima ta odvisnost od odnosov v končni fazi slabše posledice.