Že nekaj časa razmišljam o otročku saj bi bil že čas, da bi si ga ''omislila'' ... Prav zato sem se odločila, da vas povprašam kaj vam pomenijo vaši sončki in kaj vam dajejo....  Velikokrat slišim, da je to res nekaj čudovitega, pa me zanimajo še vaše izkušnje glede tega.

poleg veselja, ljubezni, iskrivih očkov, opazovanja njihovega stalnega napredka in njihovega neverjetnega čudenja, ko jim je vse novo, vsaka stvar je zanimiva, da jo lahko tudi ti še enkrat čisto iz nule začneš gledat (mnogokrat drugače kot si jo doslej: tipičen primer so luže: prej so ti odveč, potem jih samo iščeš;)... ti dajejo tudi razlog, da se spopadeš z vsako še tako zoprno težavo. Razlog, da nisi strahopeten, da se soočiš z vsemi strahovi iz otroštva, da odrasteš v pozitivnem smislu te besede, da veš, da boš vedno našel pot ven, ker si otroci to zaslužijo. In to je dober občutek, ti daje moč. Skratka: zmoreš več, kot si prej, si bolj produktiven, še več se smeješ,...

Katero stran pa si želiš slišati? Samo pozitivno, npr. ljubezen do njih, veselje ob njih, srečo, ponos,.... ali mogoče malo manj pozitivno, npr. veliko dela, izgubljanje potrpljenja ob raznih izbruhih jeze in trme, neubogljivost,....

Vse prie v paketu, ni samo lepih stvari. V kolikor pričakuješ samo tiste lepe, filmske, žajfaste, rožnate stvari, raje še malo počakaj, ko si otroka ne boš želela samo zarai tega kar ti bo otrok dal.

Upam, da nisem preveč realno odgovorila na tvoje vprašanje.

Uf, to pa je težko opisati.

Dokler nimaš otroka, si niti ne moreš predstavljati kako zelo,zelo,zelo imaš lahko nekoga rad, kako bi zanj dal življenje in to dobesedno, kako je lahko ljubezen brezpogojna,.....Meni moja otroka dajeta mojemu življenju smisel. Ona dva sta edino kar je pomembno in edino kar šteje. Ne glede na vse uspehe na drugih področjih, sta onadva tista, ki sta pomembna.

Pa saj sploh ne znam izraziti vse kar bi rada povedala.

aja, pa še kaj negativnega. ne vem, tako na splošno ni nobene negativne strani tega, da imam otroka.
Ok,manj spanja, dretje, manj časa zase,..., ampak vse to je majhna cena ki jo plačaš za to, da imaš otroke. Vsaj jaz tako mislim.

Kaj sem jaz osebno pridobila?
Prioritete v življenju so mi zdaj veliko bolj jasno začrtane kot prej, vem kaj je pomembno in kaj želim,  naučila sem se potrpljenja, ohraniti mirne živce v najbolj nemogočih situacijah,....,


< Sporočilo je popravil Naja31 -- 5.1.2010 11:12:20 >

Meni je to vprašanje čudno.

Omisliti si otroka?
Kaj vam dajejo sončki?

Diana, ko boš čutila , da je čas , da imaš otroka, ko se ti bo hotelo srce razpast ob misli na svojo dišečo štručko, ko boš vedela, da ti bo pomenila cel svet...no, takrat je čas za otroka.

To kar pomenijo nam in to kar nam dajejo nima nič zveze z odnosom, ki ga bosta imela z otrokom. Vsaka vez med mamo in otrokom je edinstvena in neponovljiva. Tako, da bi ti svetovala kot za porod, manj zgodb kot slišiš bolše je.



_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Zanima me oboje... pozitivne in negativne ''strani''....  Zavedam se, da ni vse rožnato. Verjamem pa, da je tudi veliko lepega, kot so ostale napisale. Mogoče sem še malo zbegana, kar se tega tiče.  Sprašujem, ker mi je to še neznano....  

Ja, saj sem vedela, da bo zvenelo mogoče malo čudno moje vprašanje.  Z izrazom ''Omisliti'' nisem mislila dobesedno, ampak sem ga uporabila bolj v hecu. Lahko sem se slabo izrazila.  

Dobro potem , ker otroci so daleeeeč od tega , da bi si jih omislil.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Uf, najprej mi pade na pamet, da življenje postane blazno zanimivo.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Amen!




_____________________________

še moj podpis....

Pa tudi Ronja je čudovito obesedila

se podpišem

...in ti svetujem, da še malo počakaš... Otroka si ne omisliš. To niso novi čevlji.
Ko je želja dovolj močna, kar boli, tako zelo si ga želiš in pričakuješ.

Pa ne se zdaj name šlepat

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

z otroškim smehom, nagajivostjo, jokom, nevednostjo, raziskovanjem sveta in še marsikaj napolnijo praznino, ki sploh nisi vedel da obstaja, dokler jih nimaš...

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

V najbolj trdnem spanju te nekdo pokliče mami - potem ga vzameš k sebi in trdno zaspita naprej
Ko že misliš, da si izmozgal vse svoje atome moči se ti nekdo nasmeje in ti doda energijo, da jih popoldan motiviraš, jih nahraniš in zvečer ko si misliš da bodo popadali v posteljo še 1 uro pripoveduješ pravljico in potem vsi skupaj zaspite
Ko čutiš prvo brco, slišiš prvi utrip srčka na UZ ko se zaveš, da nisi sam da je še nekdo poleg teme takrat se svet ustavi in se začne drugače vrteti.

nama so vsi govorili ja ko bodo otroci pa se vse spremeni. ful sva zaznala tak negativni prizvok, bilo naju je strah kaj bo. Ko se je Aleks rodil se nama je vse skupaj podrlo in v trenutku ko je zajokal na novo postavilo a na glavo. Na vse skupaj sva začela gledati drugače, z drugimi očmi. Ne pogrešam tistih "divjih" zabav do jutranjih ur, ne pogrešam samskega življenja (v smislu ne imeti otroka), pogrešam pa jutranji sex (tist v nedeljo zjutraj, ko maš čas za carkljanje). Midva se trudiva da bolj kot ne vse delamo skupaj. Mislim da tud po trgovinah hodiva sama samo za božični čas. Je pa res, da ti znajo zrast čez glavo kdaj pa kdaj. Ko že 1 uro delaš v spalnici pššššššššššš in ko si misliš, da spi greš ven pa še samo slišiš ueeeeeeeeeeee no takrat sem pa jaz besna, ker bi imela večer zase pa gre potem ati not pa je 3x prej zunaj kot jaz - ga je pač pogrešala. Rukne te ko ti reče, da se bo odselil ker ga nimaš rad ko ga kregaš, pa ko se odvajate od plenic, pa od dude pa od flaše pa od zize a vse tiste ljubezni pripomorejo da greš skozi to, da zmoreš vse napade trme, da se čez 14 dni smeješ vragoliji za katero si si mislil, da se ji nikoli ne boš in ko pogledaš iskrice v otroških očeh je ves tvoj trud poplačan.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Diana, ko si boš res želela imeti otroka, boš sama vedela, ker o tem ne boš samo razmišljala, ampak boš za to živela. To ni samo dajanje in prejemanje ljubezni ter crkljanje, ampak tudi neprespane noči, previjanje, ukvarjanje nonstop, skrbi,...v nosečnosti pa slabosti, utrujenost, pregledi,...
V glavnem, meni je otrok prinesel novo, lepše življenje, polno predvsem pozitivnih presenečenj, sreče, moči, vztrajnosti, potrpežljivosti, odprtosti in ljubezni. Aja, pa najlepše ime na svetu-mami

< Sporočilo je popravil anžetka -- 6.1.2010 19:57:48 >

_____________________________

Sasa84

to pa res

Napišem lahko samo to:Ni večje sreče,radosti kot v naročju držati svojega težko pričakovanega sinka na katerega sma čakala dolgih šest let.

LP mojca

_____________________________

Najin sonček Val, rojen 9 tednov prezgodaj v 31. tednu nosečnosti, velik 39cm in težak 1600g, z obsegom glavice 28,5cm.

Se podpišem pod Naja31

Težko je sploh opisat tole. Meni je moja princeska smisel vsega in že od nekdaj sem vedela, da si želim otroke, tudi če mi nič drugega o življenju ni bilo jasno. Še danes je kdaj tako, da se zbudim zjutraj z glavobolom zaradi premalo spanja, ker me je hčerkica ponoči 8x zbudila, pa mi lubi reče, naj jaz kar spim, da jo bo on imel dve urci, da se naspim. In jo odnese v dnevno sobo, kjer se igrata. Jaz pa ne morem spat, poslušam njeno čebljanje in jo pogrešam ob sebi. In vstanem in grem k njej jo stisnit in me glava ne boli več... obožujem jo in se veselim vsakega dneva z njo.
Otrok ti ogroooomno da in te ogrooomno nauči!

Hvala vam, za vse vaše odgovore... ...  Lepo je prebrati vaša doživljanja.

No, ko bo pravi čas in močna želja upam, da bom tudi jaz zapolnila praznino in občutila to veliko ljubezen, ki jo čutiš do svojega otroka...

ko se ne boš več spraševala, kaj in zakaj in koliko ga imej:)
potem boš vedela o čem govorimo:)
otrok ni nekaj kar bi lahko opisal v parih stavkih sploh pa ne noreš napisat, kaj ti "paket" otrok prinese.....
sama se nisem nikoli spraševala kaj bom dobila z otrokom amapk sem nekako vedela ampak zdej vidim, da sem vedela le eno stotinko vsega tega kar dejansko mi pomenita moja sončka in niti v sanjah si nebi predstavljala.... aja pa da ne bo pomote toliko je dobrih stvari, da zabrišejo vse tiste slabe... (torej trma, neposlušnost, nenaspanost...... so minimalistične)
no ti kr punce poslušaj znajo to dosti lepše napisat kot jaz

dodajam - in rahlo kaotično

Pa fantastično se naučiš načrtovati.

Postaneš idealen pogajalec.

Dostikrat si tudi ZOMBI (če otrok ponoči ne spi).

Ne postaneš samo mama, ampak tudi medicinska sestra, vzgojiteljica (ki mora mnogokrat reči tudi ne), negovalka, dojilja, tolažnica...

Postaneš tudi otrok - ponovno.

Je pa otrok velika odgovornost, saj je mnogokrat prav od družinske vzgoje odvisno, kam in v kakšno smer bo zašel v življenju.