ko vas družinski člani pokritizirajo? Mene najbolj zaboli, ko dam na mizo kosilo in se zmrdujejo. Kje pa vas?

Tukaj se ti pridružim, ali pa ko pride domov in se zmrduje v stilu kakšno svinjarijo imamo (kot da sem cel doma in metlo sučem v roki), pa seveda ker nikoli ne vem kje so NJEGOVE stvari, ki sem jih seveda jaz pospravila bog ve kam in ker enostavno o določenih stvareh nimam pojma .

Sedaj, ko sem že stara garda, me zaboli k.... , ko me kdo skritizira . (a umazano/razmetano imamo?, te moti?- vzemi krpo/sesalec !)
Ko pa sem bila še mimoza , pa me je prizadelo vse po vrsti . (a da je bila zadnjič ona zelo zanimiva/skrivnostna/dobra/sposobna/delovna/sexy/pametna?!   )

< Sporočilo je popravil Rožica I -- 13.2.2009 22:42:07 >

_____________________________

ROŽICA

Ko mu zlikam/zravnam perilo, on pa skoraj vrže v omaro (ker itak nima časa, da bi lepo  sortiral in zložil). Čez nekaj dni pa mi prinese kakšno majico in mi reče, če mu lahko še enkrat zlikam.

_____________________________

V sanjah in ljubezni ni nič nemogoče.
(J.Arony)

Nič kaj extra. SEm namreč perfektna ....

SEdaj pa zares....nič me ne moti, ko me kdo skritizira, saj se zavedam, da smo ljudje pač drugačni in da dostikrat pričakujemo to, kar imamo sami v svoji glavi. In pričakovanje enega, še ne pomeni, da je pričakovanje drugega enako. Zato vsa ta razočaranja.

Z leti vse manj pričakujem in temu primerno vse manj boli. Fajn občutek. In dovolj prostora za ostale, bolj pomembne stvari.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Zaboli?

Hm....nč tacga. Sploh pa če momlja kaj od gospodinjstva. Glede tega sm čist flegma. Nej pač nardi če ga kej mot. Če bi se pritoževal nad hrano....ve kje je štedilnik.
No ja, enkrat mi je k sm neki tečnarla reku da sm k ena k je resno videt ne morem. Matr to je pa bolel . Tud njega ušesa pol

Včasih sem bila izredno občutljiva, sedaj pa skušam biti bolj flegma. Boli me, ko ve, da se mam za učit, pa se ne potrudi, da bi imel otroka kako urco, pol me pa še nadira, ko mam knjige in zapiske po celi mizi, češ, da nima kam krožnika postavit.
Pa včasih me je bolelo, ko nikoli ne pove, da kam gre, pa sem ga čakala s kosilom, pa ga ni bilo. Sedaj se ne sekiram več toliko.

Ampak to, da mi postaja vseeno, najbrž ni preveč dober znak

wou. A resno?
Ne, to da ti postaja vseeno res ni dober znak. Jaz sem dala eno res dobro izkušnjo skozi. Takoj po porodu. Ko sem hotela mojemu možu najbolj ustrečt, pri tem pa vodit gospodinjstvo, spisat diplomo in se čimbolj in čimveč posvetit otroku. Jaz sem se sesedla. Dobesedno. Zapustila sem sama sebe, svoj izgled, bila sem nonstop živčna, nikakor pa nisem bila taka mama, ko sem želela, da bi bila. In ko sem zopet začela delat na sebi, od športa do izgleda, ko je mož posledično začel sesat pa prah brisat in otroka popazil, sploh v večernih urah, ko sem pisala diplomo in se zakopala v knjige, sem zopet začela cvetet. Zato vem, da jaz v taki vezi ne bi mogla funkcionirat in vprašanje, če se mož takrat ne bi odločil na polno pomagat, da bi bila danes še sploh skupaj. Verjetno ne.
Zgolj v razmislek.

Kaj me razjezi? Moja mama s svojimi fenomenalnimi pripombami. Tašča me sploh ne, ker nimam nekih blaznih čustev do nje in jo dam na off, kadar pametuje, ampak mati moja, džizus krajst, kako pa to pametuje in komplicira. Če Jakoba postrižem, ima ona solze v očeh, ker nima več llleeeepiihhh kravvžžžloovvv... Mi grejo kar kocine pokonci . Da ne bi o tem, da je ona edino merilo sveta in kar odstopa od njenih meril, je najmanj za javno linčanje. In ji še v tridesetih letih nisem uspela dopovedat, da nismo vsi po enem in istem kopitu narejeni. Aa, kje pa.


_____________________________

Menda bomo zibali...drugič ;)

Ja, pikapoka, resno. In tud jaz sem presneto živčna, ker bi rada vse obvladala, pa se včasih sama sebi gravžam, ko nad otrokoma stresam jezo, ker mi primanjkuje časa, namesto, da bi se bolj ukvarjala z njima.
Ne vem, če si moj sploh predstavlja kako bo, ko bom enkrat hodila v službo. No sej bomo kmalu videli-upam, da še letos.

Aha boli me tudi, da mu najina obletnica poroke nič ne pomeni. Sem mu rekla za drugo (letos bo šesta), če bova kaj praznovala, da odpovem obiske. Pa je rekel, če bomo zdej že kar vsako drugo leto praznovali  Ne, mislila sem vsako, ampak za prvo sem glih iz P prišla. No, skratka do sedaj nisva še nobene, ker me je minilo, da bi se kaj trudila.
Da ne razlagam scen po porodu drugega . To je že za na DIPO-pod anonimno...

Ah , kjava saj ne vem ali se mi naj smiliš ali te naj v rit brcnem , ker ne zagrabiš dedca za kravatlc. Midva sva se odločila , da nekaj časa ostanem doma , dokler sta še mulca mala.Dela samo on , imamo denarja dovolj , da pridemo skOZI.Pa dopust, pa izleti ,smučanje,kino... Veš pa še vedno vzame sesalec v roke, pa po kosilu pospravi posodo... Tak , da ne vem kaj bi naredila na tvojem mestu.
Drugače me pa nič ne prizadene , ker od nikogar nič ne pričakujem.

najbol me boli ker je dedek v bolnc

Diva 4 , ne maram se nobenmu smilit, torej me brcni v rit .

 ja sem se sama tudi bolj nagibala k slednjemu

Mene že dolgo ne več. Trenutno se ne spomnim prav ničesar, kar se bi me dotaknilo. In da bi se sekirala, če jim kosilo ni všeč? Saj obstajajo hoteli in restavracije, če komu kaj ni všeč... naj tam nosove vihajo. Edino zdaj sem se spomnila... res me zaboli kakšno hiper butasto vprašanje na forumu. Prav trpim včasih.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

 SE PODPIŠEM... A nimaš nič samospoštovanja? Jaz bi ga postavla na hladno (za vedno) on pa mene, če bi se tako obnašala... Glavo pokonci. VSAK si zasluži spoštovanje svojega partnerja... sicer naj gre...

kjava šele sedaj sem prebrala še vse druge tvoje odgovore..


Žal mi je, da živiš s takim debilom...

In ob enem te občudujem, da vse to prenašaš. Moj nikakor ni idealen, ampak kaj takega mu ne pade na pamet, ker ve, da si jaz tega ne dovolim - od obletnic, do pospravljene mize - pri nas sva oba za vse. Zna posodo in cunje oprat in tudi pomest ter skuhat. Kadar to počnem jaz, je seveda on zadolžen za malo ali obratno... saj nimam 100 rok.

Si že razmišljala, da bi ga zapustila, ali si čisto sprijaznjena s tem? Ker, če se tolažiš "da so vsi takšni" naj te potolažim NISO. Na svetu je še dosti fejst možakov, morda tudi kakšen zate!

Pogumno punca, pokonci glavo!

Najbolj me zaboli to, da se kdo od domačih, ki vejo, da sem naglušna kdaj ponorčuje, kako jz določene besede razumem, če ravno niso izgovorjene jasno in naglas. Se dostikrat zgodi, da po TV nekaj "slišim" - razumem narobe kakor je bilo povedano...(naprimer: "kava s smetano" = "krava smotana") pol se pa režijo kot pečeni mački. Potem pa raje gledam TV na "mute" in se čudijo kako lahko gledam npr. Trenja in berem iz ustnic kolikor se pač da razbrati....potem sem pa spet smešna...a kar iz ust... Razumem, če se mi smeji, kdo ki ne ve...ne pa domači...To me pa prav potre.

pri nas se edin ne zmrduje moj mož, no razen če mu vržem na talar kumare, paradajz, špinačo ali bučke, drugač poje vse, je dokaj nekomplicirano bitje, tamal bi jedel samo kompirčka pa pinačo, tavečja pa tud ni nek problemator. Tako da ja imam popolno držino 

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Sem že parkrat začela pisat odgovor, pa ne morem. Mi je smotano tu pisat o mojem življenju. Pa najbrž ne bi razumele, saj se še sama ne.



Pa jao no, ponavad nisem na RR tok zamorjena, dons sem pa ko ena cmera.  

Najbolj me razpizdi,ko pol dneva pucam pa pravi,da ni nič videt.. Mater saj ni tak umazano,da bi po pol metra smeteh hodil in potem videl,da je čisto....Ampak dokler ne začenš pucat se res niti prav ne vidi,da je umazano,ko pa se spraviš potem se šele vidi.

Ta teden me je full prizadelo ker sem imela rd in mi moj ni poklonil niti rožice češ da neve kaj naj mi kupi in niti dones ko je valentinovo.

Joj, Kjava, kot bi sebe brala še pred leti. Ni povedal ne kdaj pride, ne kdaj naj pripravim kosilo..ko pa je prišel pa je pričakoval, da je kosilo tisti moment na mizi. Potem pomoč v gospodinjstvu..o tem sem lahko samo sanjala.
Ne samo, da ni pomagal, sčasoma sem izgubljala zaupanje v njega, sama pa bila totalno izmozgana. Če bi lahko kam šla, bi odšla. In sem začela drugače, sva se vsedla, sem mu povedala, kaj hočem. Seveda so bile v začetku samo obljube, ampak znova in znova pa moram reči, da je bolje. Sicer sedaj se izobražuje, zato ga pustim  bolj pri miru, ampak potem ga pa ne bom. Res, vprašaj se kaj hočeš, vsedi se z njim, pogovorita se in vztrajaj. Trajalo bo, ampal začni. Dlje časa boš čakala, slabše bo in dlje časa bosta potrebovala, da se pobereta.
Kakšen je pa njegov oče?

< Sporočilo je popravil decembrka -- 14.2.2009 20:22:27 >

no, tole pa je res zelo, zelo grdo....se norčevati iz tvoje naglušnosti  

še najbolj me gane, če je prizatet kdo od mojih bližnjih....to me zaboli celo bolj, kot če se meni zgodi kaj hudega....



sicer pa me gane......včasih suhi prst, včasih nič....odvisno kakšna luna je  

_____________________________

...vox populi...

Mene je pa do zdaj najbolj zabolelo ker mi lansko leto ni kupil nič za rojstni dan.
Pa mi splohne gre za darilo, sploh ne, ampak gre za pozornost. Je potem nekaj dni kasneje prinesel eno rožo. In tega mu ne oprostim in mu še zdaj naprej mečem. To je bilo 2 meseca po drugem porodu, itak sem bila občutljiva sto na uro,potem pa še to.

Če ima oseba,ki naj bi jo ti ljubil,rojstni dan,se valjda potrudiš,dajo razveseliš, a ne?

Res grdo.