v glavnem moj problem je sledeči:Med nosečnostjo sem nehala kadit in tudi nisem kadila do otrokovega enega leta in potem sem začela spet na skrivaj kadit!saj vem,da je neumno,a se je pač zgodilo,ker sem bila v ful stresni situaciji in sem iskala tolažbo v cigaterah.Zdaj kadim že eno leto in to na skrivaj,na wc,v avtu,če sem sama,grem n sprehod v gozd s tamalo,da lahko kadim,itd...
Tega skrivanja mi je počasi že zadosti,a kaj ko si ne upam tega povedat možu,ki je pa tudi kadilec,tako,da ni panike,da me zavoha
V bistvu tega nobeden ne ve in me celo vsi cenijo,da sem nehala in da ne več kadim,meni je pa prav hudo to poslušat in vem,da če bi komu rekla,bi mi bilo nerodno povedat.Počutim se kot pubertetnica,ki dela nekaj prepovedanega!
torej,kako naj začnem kadit pred mojim in kako naj mu povem?!
res mi je neprijetno v tej situaciji
Kakšen nasvet,razen da naj spet neham kadit!prosim ne me obsojat za to dejanje,ker je v istvu bil moj dragi krivec za to dejanje,ker mi je delal neumnosti,a to je že drugo poglavje!

Enostavno zberi pogum in povej oz. pokaži. Nehaj imeti slabo vest sama pred sabo. Samozavestno se postavi zase. Že res, da ni zdravo, je pa tvoja izbira. Važno, da v otroka ne puhaš. Dopovej si, da ko šljivi druge, kaj si bojo mislili.

Ko te bo dec enkrat razkuru,reč,zdaj mam pa dost,grem kar enga skadit. Pa pejt!

_____________________________

Lep pozdrav! K

to še zdaleč ni res.


V bistvu pa ne vem kaj se tak bojiš, če te bojo manj "cenli" ker kadiš pa je to njihov problem. Saj si odrasla oseba in ne otrok.

če te ljudje cenijo zaradi tega, ker ne kadiš... potem je boljš, da te sploh ne cenijo  

boli mene kaj si drugi mislijo o meni  


matr si me razkurla... si moram enga hitro pržgat

Še dobro, da te je strah. Poglej koliko dobrega si naredila sama sebi, ko nisi kadila oz. ko kadiš bolj malo, ker veliko ne moreš. Jaz ti svetujem, naj te bo še naprej strah in se še malo zadržuj, ker nima smisla dobit raka, ali cele dneve smrdet, ali gruntat, koliko smrdiš drugim, pa kdo te bo zavohal. Zdaj imaš najboljšo priliko, zagrabi jo. POjma nimaš kolk fajn je, ko nikoli več ne pomisliš na cigaret. Ko te ne obsedajo več te misli niti na žurih. Veš kolk je fajn biti svoboden in neodvisen možgansko od enih rolic. Ful mi je škoda, ker ti tvoj ne teži bolj. Če bi ti zdajle ful zasitnaril, totalno, bi zih nehala. Pa ne misli, da ti ne privoščim sprostitve ali 5 minutnih odmorov. Privoščim ti, da bi se vedno počutila dobro in zdaj se ne, ker imaš problem. Če pa bi te bilo še bolj strah, pa problema ne bi imela. Fajn bi ti bilo. Zato pa pravim....škoda ker te ni še malo bolj strah. Spet boš začela in potem ti bo vsak dan težje nehat. Ko boš kadila celo škatlo na dan, ti bo pa žal, ker si začela. Zagrabi raje motivacijo. Ful se splača.

Ja,Gina..kot ponavadi se spet strinjam z njo.
v glavnem si napisala mojo zgodbo,le da pri meni ni bil kriv moj dragi,da sem spet začela kadit,ampak sem začela po porodniški,v novi službi.Delala sem po 10,12 ur,in  ker so me hoteli sodelavci vsake toliko spravit od dela stran,so me klicali na pavzo"na čik"..in sem šla. Prvi mesec sem hodila kar tako,potem pa sem vsakič sfehtala še kak cigaret..in tako se je potem začelo .Letos(torej po enem letu)pa sem na dopustu mojemu vzela cigareto iz škatle in si jo prižgala.Za malo,da ga ni fršlok.Tako sem kadila cel dopust,pa pri vsaki cigareti sem poslušala litanije.Potem sem spet nehala kadit pred njim,v službi pa še vedno.Vesela sem,da mi teži,ker vem,da bi drugače zdajle,ko je zunaj mraz ko v zajčnici,sedela poleg njega na balkonu in puhala,tako pa sedim tule in gledam njega kako zmrzuje.

no,kaj sem hotela povedat...misli raje na to,kako boš nehala,ne na to,kako boš kadila še več.Meni je fulll žal,da kadim in upam,da bom res enkrat čisto končala.Najbolj me pa jeza to,ker se po čiku ,povrhu vsega še slabo počutim,sploh mi ne paše,pa še vedno vlečem tisto sranje.

_____________________________

............ja,takle mamo..;)

Jst pa mislem da če ti paše si ne moreš kej dost pomagat. Ko bosta sedela za mizo in bo on prižgal cigareto reči joj kako mi je pa zdele zadišal cigaret bom jst tud enga in to je to . Vzemi cigaret in kadi sej najbrž delaš in si sama služiš denar tko da ti nima kej za težit. Tko al tko boš vidla njegovo reakcijo. Moj ne kadi in tam pa tam tudi zateži ampak jaz mu vedno rečem, a ti jaz težim za vsak pir ko ga spiješ. Pa je mir.Upam da se bo zadeva umirila in da se boš nehala skrivat. S tem pa nočem povedat da je kajenje zdravo še daleč od tega ampak včasih te zna pa ta zadeva neverjetno pomirit.

_____________________________

NE JE NAJPOGOSTEJŠA BESEDA MOJEGA SINA :-(

KAr se moža tiče, mi enostavno povej. Povej mu kako in kaj. Te bo razumel, sem sigurna, ker je tvoj mož in ker je kadilec pa še toliko bolj.
Tudi ostalim enostavno ob priliki povej.
SEveda je škoda, da si zopet začela kaditi, kar se tvojega "fizičenga" zdravja tiče, kar se pa psihe tiče, pa očitno "trpiš" in pač kadi, saj si v glavi razčistila, da pač trenutno želiš kaditi.

p.s. Pa ne pozabi, da dolgo tako ali tako ne boš mogla več skrivati, ker bo otrok toliko velik, da te bo nič hudega sluteč, enkrat "izdal".

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Pa figo anonimna! Nič se ti ne bojiš povedat, bojiš se, da te ljudje ne bodo več cenili, pa kako si vztrajna in odločna. Bojiš se priznati, da to nisi. Ne sebi, pač pa okolici.

Po moje si zelo, zelo odvisna od tega, kar drugi mislijo o tebi. Kaj pa samozavest

Rija,s tabo se pa ne najbolj strinjam,ker me nasplošno ne zanima kaj drugi mislijo o meni in kažejo name kot vzor nekadilca!To mi sploh ni všeč in nisem ponosna na to,ker bi vsem najraje zaj povedala,da kadim,pa si ne upam,me je pač strah to povedat in menda bo najbolje,da počasi začnem razmišljat kako bom nehala,ker je res,da me bodo na koncu otroci izdali in ne bom mogla več skrivat!Rabim pač nekaj časa,mogoče še kakšno leto,da najprej razčistim pri sebi in me boli k... za druge da sem jim vzor!

Sicer ne kadim....ampak večina kadilcev vzame vžigalnik, cigaret iz škatlice, prižge vžigalnik in potem cigaret.

Povedat ne rabiš, ker se vidi. Ena naloga manj.


A ti je on dal cigaret v usta (prisilil) in je zdaj "kriv"  

Se strinjam s tem. Ker če boš nehala kaditi zaradi tega, ker si ne upaš povedati, je rijino razmišljanje pravilno. Če hočeš nehati, potem zaradi svojega zdravja, enako, če boš zopet kadila. To je tvoja osebna stvar. Pa saj si odrasla, samostojna in odgovorna oseba. TOrej stoj za svojimi dejanji, takšnimi ali drugačnimi.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Oprosti anonimna, ampak če ti nebi bilo tako zelo mar, kaj si drugi mislijo o tebi, bi enostavno rekla: znova kadim.
Te kažejo kot vzor nekadilca  Če boš rekla kadim, si bodo morali pač drug vzor poiskati.

Saj se ne rabiš strinjati z mano. Tako te pač iz tvojega pisanja vidim jaz.
Konec.

In še najbolje zate bi itak bilo, da nehaš kaditi. Če si zmogla enkrat, boš tudi drugič. V to pa ne dvomim.
Pa srečno.

Ok,z vsemi od vas se strinjam in na meni je kaj bom naredila,samo moram zbrati pogum in to povedat.Upam,da mi uspe,preden neham kadit
Moj dragi pa je krivec zato,ker me je enkrat spravil s tira,ker je nekaj naredil,kar pa ne bi rada razglabljala,v bistvu me je prizadel in od vsega hudega sem si prižgala cigatret,ki me je malo pomiril!

Očitno te bo moral še enkat razkurit, da boš v miru lahko pred njim kadila.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Ne vidim razloga, zakaj bi skrivala kajenje. A si stara zadost ali nisi?  Poleg tega pa, če ti tvoj možek teži glede kajenja, naj najprej pred svojim pragom pometa. Žalostno, da morajo nekateri kajenje skrivat. Če ne prej, te bo pa mala enkrat zatožila, da kadiš. Torej, prižgi si cigareto, ob kavici, s svojim možem ali pa pred drugimi. Verjetno jim bodo oči ven padle, ko te bojo        videli .

In, glede raka in drugih bolezni, za rakom zbolijo tudi najbolj vneti športniki in tisti, ki res "zdravo" živijo, ne kadijo, ne pijejo, se ne zadržujejo v zakajenih prostorih, pojedo veliko sadja, zelenjave......poznam take.

Sama nisem redna kadila, v družbi in ob čveku pa si kakšnega prižgem, če ne drugega, mi pospeši prebavo . No, zdaj me bodo verjetno zagovorniki "zdravega" življenja napadli, češ da za prebavo kaj drugega pomaga, ne cigaret. Ja, tudi kaj drugega, od vseh "pomagal" mi pa cigaretek res najbolj pomaga .

To, da si ne upaš povedati možu je trapasto, še sploh, ker očitno ni tip zateženca in ker sam kadi.
Kar se tiče kajenja na splošno, je pa velika škoda, da si spet začela. Mislim, da imaš zdaj lepo priliko, da nehaš za vedno. Pa razlogi sploh niso važni, če to ni zdravje, pa naj bo magari strah kaj si drugi mislijo o tebi. Res je, kot pravi Gina, tudi jaz se počutim zelo svobodno, odkar ne kadim več. Sama sebi sem dokazala, da zmorem. Poizkusi tudi ti sebi dokazati, da zmoreš.
Veš, pomembna si ti in tvoje zdravje, in ne kaj si mislijo ali pravijo drugi ljudje.



_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

pa kaj če kadiš? so what? če ti je neprijetno kak te vsi hvalijo pač reci, spet kadim, ker ste me preveč hvalil

pravim, kukr komu paše. in ne vem zakaj bi te blo sram povedat možu... sej bi te razumel... vsi kadilci razumejo povratnike vsake tolko tud mene prime da bi si čik pržgala


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Moja teta je strastno kadila fuul dolg, še ko je bila noseča z mojo sestrično. Ene 10 let nazaj v službi kar naenkrat hud glavobol, glave ni mogla premikat,... Počila ji je žilica v glavi, grozila ji je operacija na možganih, a je zdravnikom uspelo zadevo porihtat da ni bila operacija potrebna. Od takrat se ni dotaknila več cigaret. Upaj da se tebi kaj takega ne zgodi. Je pa zelo učinkovit način za prenehanje kajenja.

Ej, srki, zdaj ga pa nehaj srat. Poglej, jaz še nikoli v življenju nisem nikomur težila zaradi čikov, pa sem tudi kdaj kakšnega prižgala. Zdaj ga nikoli ne več, ker tega ne rabim. Vendar še vedno nikomur nikoli ne težim, kre je to stvar posameznika, kaj počne sam s sabo. Vendar kljub vsemu ne moreš reči, da ni resnica, da zboli več kadilcev kot nekadilcev, več tistih, ki nezdravo živijo, se nezdravo prehranjujejo kot obratno. Zdajle ti je izi lapat, ko nimaš občutka, da te bo enkrat doletelo ali se ti to zdi daleč. Enaka bo tvoja duša, enako boš čutila do smrti, kot ta hip, ko se staraš ti ni nič lažje imeti raka ali kaj drugega. Zdiš se sama sebi mlada ta hip in daleč od smrti. Jaz pa sem v zadnjem mesecu izvedela, da ima ena moja znanka pri manj kot 40. raka in da hodi na kemo, da je umrla ena mamica na sosednji šoli, včeraj sem izvedela, da je umrla ena mamica, noseča in še z dvemi otroki iz vrtca mojega otroka, prejšnji teden, da ima tašča tumor na pljučih..... veš, čas gre tako hitro mimo, da ti ne morem povedat. In s časom bolezni in znanci kar naenkrat postajajo bolani, tako veliko jih naenkrat poznaš, s komer je nekaj narobe. In rak pride tudi tako hitro, če ne rak, pa kaj drugega. Vsekakor je smiselno malo dat na svoje zdravje. In totalna bedarija je govorit, da itak vsi zbolijo, ne glede na vse. Ni res. Procentualno imaš več možnosti, da te pobere prej, če ne skrbiš zase (še če se ukvarjaš s svojim zdravjem, imaš možnost, da se te kaj loti, kaj šele, če se ne!). Zakaj bi se potem delal norca sam iz sebe in reskiral? Itak se ne moreš v popolnosti zavarovat, da bi se pa namerno izpostavljal, moraš biti pa že precej naiven. Pa ne govorim zdaj o čikih, vseeno mi je, če kdo kadi ali ne, ampak načeloma o takih izjavah, kot si jo zapisala v mladostni brezbrižnosti.

Anonimni pa privoščim eno in edino stvar, da bi bila srečna. Na njenem mestu bi se vprašala samo to, ali je kajenje trenutni, kratkoročni, momentalni užitek, ali je morda dolgoročna sreča? Pa še to, nihče ne more biti kriv, če vtakneš cigaret v usta, kakor ti sam. Razjeziti te v principu tudi ne more nihče, razen tvoja glava, ki si reči prevede tako ali drugače. Poleg tega, a ker te je "kaznoval", prizadel mož, moraš za dodatek kaznovat, prizadeti še sama sebe z enim čikom? Ni to olajšanje, to je prvi korak k zasvojenosti, h kaznovanju sebe. In to ti pišem zgolj zato, ker se mi zdi, da obstaja še košček tebe, ki si kaditi ne želi. Če bi bila že stalen kadilec, se ne bi ukvarjala sploh s tabo, tak ima že itak svoj problem, ki ga bo moral rešiti sam. Ni več šanse, da bi ga kdo pregovoril. Srečno, tako ali drugače!

Ni mi jasno, zakaj skrivaš to pred možem, če on sam kadi.   A on lahko kadi, ti pa ne? Niti slučajno ne podpiram kajenja in sem proti (sama sem tudi pred 5 leti nehala kaditi in vem, da sem se pravilno odločila), ampak tole skrivanje je brez veze. Povej, da kadiš, pa konec!

Hm... kot kadilka nisem nikoli razumela, zakaj skrivati cigarete... še ko sem prvega prižgala pri 16-ih, ga nisem skrivala pred mamo... tako, da te situacije sicer ne poznam, ampak... jst u tem vidm edin to, da ti je nerodn priznat neuspeh... a veš kva?... lajf je en kup vzponov in padcev... in sploh jih ni treba štet... zmagovalc je u usakm primeru tist, k se zna po usakem padcu spet nazaj pobrat... če je ponoven začetek kajenja torej zate padec, se lahko pobereš edin tko, da priznaš poraz (če temu sploh lohk tko rečeš), enga pržgeš, pokadiš do konca, potem pa razmislš, a sploh hočš nehat (zarad sebe, ne zaradi tega, kva drugi mislijo)... če hočeš, začneš še enkrat... če nočeš, kadiš dalje... kdor te ima rad in te ceni, te bo s čikom u ustih al pa brez njega... usaj pr men je tko... tist, k me ne more vidt zarad cigaret, je lohk prepričan, da me ne bo vidu... že zato, ker jst ne bom hotla vidt njega... ne rabm folka, k ocenjuje ljudi po nekih hecnih normah, k jih je kr edn postavu, pa nobedn ne ve, kdo... brezveze...

 
Se bom vzdrzal komentarja..

Poznam se eno, ki kadi samo v sluzbi.. da moz doma ne ve.. Ne razumem je cist.. ampak OK. Tko pac je..