Ojla,

Zaradi vseh pi*darij okoli naše nepremičnine, se z dragim odločava za prodajo le te. Šla bi v moje rojstne kraje in vzela eno stanovanjce v najem. Ne zanima me toliko finančna plat take spremembe, zanimajo me predvsem plusi in minusi najema stanovanja (mlada družina z 2 otroki)..

Vaših izkušenj bom vesela, ker sem trenutno še ful skeptična zaradi tega vsega. Po drugi strani pa hočemo končno zaživet v miru in bi za to tvegali tudi še malo bolj skromno življenje (če je to sploh še možno).

P.S: Pa da ne boste mislili, da nisem prebrala vseh forumov na RR glede tega, samo v glavnem povsod govorijo o cenah in lokacijah... Nakup stanovanja ne pride v poštev - no, vsaj zaenkrat...

Hvala!!
DeVilla

_____________________________

Ena in ena je šest... :)

V bistvu na vratih stanovanja ne piše, ali je najeto, ali kupljeno. Kako se boste not počutili, je odvisno samo od vas.
Aja, pa odvisno kolk komplikatorskega najemodajalca imaš.
Mi smo se imeli super v stanovanju, o najemodajalki pa raje ne bi... Bodi malo pozorna, od koga najemaš in kakšne pogoje že na začetku postavlja.


_____________________________

Ja kot je že moja predhodnica napisala včasih je bolje malo slabše stanovanje in vredu najemodajalec.
Mislim pa tudi da nažalost ful gledajo na to če imaš otroke al pa ne.
Midva z mojim nimava  prov dobrih izkušenj z najemanjem stanovanja. Za to sva se po letu in pol najema odločila da kupiva stanovanje sicer ni veliko bo pa enkrat najino.

Hja...v osnovi je čisto ok. Pri nas so ble zanimivosti okrog tega, kdo in kdaj se bo spomnil prit pogledat puščajočo streho, ali smemo prebelit kako steno ali ne, prijava bivališča (rabiš en kup dovoljenj od lastnika), vsako leto so pri ceni računali še inflacijo in podobne fore, tako da je šlo samo navzgor in na koncu - če se lastnik odloči zadevo prodati - boste spet brezdomci. Fino premislite, pri kom najemate. In imejte vse na papirju, da se ve, kdo je za kaj odgovoren. In najbolj fajn je, da lastnik ne živi kje blizu - potem je tako, kot da živiš pri tašči.

Ja s tem se popolnoma strinjam.

Če ti svetujem kot najemnici...

- ne najemaj stanovanja brez obojestransko podpisane najemne pogodbe (to je minimum - še bolje je, če je overjena na Upravni enoti)
- k najemni pogodbi obvezno dodajte primopredajni zapisnik (oprema in stanje stanovanja ob prevzemu - po možnosti s fotografijami)
- za plačilo najemnine se je najbolje dogovoriti za nakazovanje na lastnikov TRR (če pa ne gre drugače, pa tudi osebno, vedar se oba podpisujta ob vsakokratnem prejemu/predaji gotovine)
- točno specificirajte, katere stroške ste dolžni plačevati in katerih ne (kar velja predvsem za bloke)
- točno določite rok za izvedbo popravil, ki jih je dolžan opraviti lastnik (in določite tudi, kaj in kako v primeru, da v tistem času ne bi mogli živeti v najetem stanovanju)
- podpišite plačilo varščine in predplačila (v kolikor bo) in dodajte razloge za vrnitev ali proti njej (tudi za zmanjšanja in/ali kompenzacije)
- vse kontakte z lastnikom poskušajte imeti pisno (pošta, SMS, e-mail)
- ne plačujte ničesar, dokler nimate v rokah podpisane pogodbe in ključev stanovanja (preverjeno pravih)
- bivališče (začasno ali stalno) lahko prijavite sami, brez lastnika, na pristojni Upravni enoti (predložite najemno pogodbo in zadeva je gratis)

No, če te zanima še kaj... tukaj nekje sem.

To ni čisto tako ... ne more te kar ven vršt. Nepremičnino pa lahko proda, tako da je potem nekdo drug najemodajalec naprej in po poteku najemne pogodbe jo novi lastnik pač podaljša ali pa ne ... kar tako iz danes na jutri pa nemore najemnika ven vršt.

Drži. Dodajam pa še, da ima najemnik (v kolikor ni najemnik na črno) predkupno pravico. Lastnik mora najprej stanovanje ponuditi najemniku v odkup, šele potem ga lahko da prosto na tržišče, pa še to ga mora dati pod enakimi pogoji, kakor jih je ponudil najemniku. V kolikor npr. spusti ceno ali spremeni plačilne pogoje (ali karkoli drugega iz prvotne ponudbe), mora stanovanje spet najprej ponuditi najemniku. Če ga proda komu drugemu, je tista kupoprodajna pogodba nična in tista tretja oseba ni lastnik stanovanja.

Ne poznam tvoje situacije,kje živiš sedaj,rekla ti bom samo to,da za mir SE IZPLAČA.Mojo zgodbo lahko bereš tu na forumu in ni mi žal,da sem to naredila.Moj stanodajalec je čist ok,prebelila sva si sama(imava čunga lunga stanovanje),opremila tudi in počutimo se čist ok.Iskala sva neopremljeno,ker meni nekak ni do stare opreme,tudi moja ni nova,je pa moja,...
Če je človek pošten in ti do njega neb smelo biti komplikacij,nobenih.
Če se boš selila v blok,pričakuj da bo vsaj eden v bloku,ki mu kaj ne bo pasalo,s takim se ne obremenjuj in pojdi naprej
Želim vam veeeeeliko sreče.

Kaj imata?

Moj je rekel,da je čunga lunga stanovanje,ker je pisano,dala sem si duška z barvami,k itak ne bova dolg tu,tak da ni panike da se naveličama,zeleno,modra,lila,roza,...no več sten pa ni hehehehe.

Mavrično, torej. Velja.

Z možem sva začela skupno življenje v najemu. Bilo je zakon. Potem sva kupila stanovanje - to je bila ena slabših odločitev mojega življenja, ki se je k sreči končala s pravočasno prodajo. Mora biti pa stanodajalec v redu, pa vse mora biti napisano in legalno, drugače si lahko takoj pod smreko.

_____________________________

Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci. (Dante Alighieri)

Midva sva prav danes pogovarjala, da nikoli ne bova več srečna tako kot sva bila tiste dve leti v najetem stanovanju. Lastnika sem videla samo enkrat na mesec, ko sem mu nosila denar. Nikoli ni bilo nobenih problemov, še hecal me je non stop kdaj bo prišel še četrti član družine.
Nobenih skrbi nisva imela sedaj se samo o tej " prokleti hiši " kregava kaj je še za ponaredit, kaj za plačat...
Če bi lahko  bi se takoj vrnila nazaj v moje brezskrbno življenje in najino najeto stanovanje.
Važno je da je lastnik faj, da ti ne teži in podobno ter, da je oprema v stanovanju tvoja.  

Jaz imam podobne izkušnje. Moje življenje v najemu je bilo resnično čudovito. IN s skoraj nič skrbmi ob takrat zelo slabi plači. In to pazi - v privat hiši, kjer sem imela najeto eno od treh stanovanj. Najemodajalci so bili čudoviti ljudje, živeli so v isti hiši in nikdar za nič težili. Čisto za nič in še danes se spomnim kdaj nanje in si želim, da jim gre v lajfu ok. Seveda je boljše imeti svojo hišo, prinese pa to več odgovornosti, skrbi in kar hude finančne zalogaje. Tako da vse ima svoje pluse in minuse.