Zadeva je taka. Z možem in otrokom trenutno živimo v stanovanju, vendar imamo veliko željo, da bi nekoč imeli svojo hišo. Ponudila se nam je priložnost, da dobimo praktično zastonj gradbeno parcelo. Problem je, da je ta parcela oddaljena od moževe službe pribl. 75 km in od moje službe 45 km. Sva pa oba zadovoljna v svojih trenutnih službah in jih ne želiva zamenjati. Parcela nama je sicer zelo všeč, vendar imava pomisleke glede časa, ki bi ga preživela na cesti. Zanimajo me vaša mnenja in izkušnje.

Jest se vozim 65 km. Jest mislm, da če sta zadovoljna s službo in če mata tako možnost za nakup parcele, bi se najbrž kar odločila, da bi jo kupila. Potrebujem 45 min do službe - k sreči bo takrat, ko se vrnem s porodniške skor sam AC.Saj nimata tako daleč no...Mal preštudirajta.

_____________________________

Mamica zmeraj razume, kako ti je pri srčku, razume vse tisto, kar vesta samo ti in ona. Mamice ne pozabiš, nikoli v življenju. Taka je moja mami.

Jaz se sedaj vozim 38km daleč v eno smer in mi je vsake minute, ki jo zabijem na cesti škoda. Predno sem imela otroka mi je bilo vseeno, sedaj mi je pa res škoda vsake sekunde.

Jaz sem se do pred kratkim vozila 40 km, zdaj pa ko sem se preselila k lubiju, pa se vozim 70 km (oboje je v eno smer). Včasih mi je odveč, drugače pa ker vredu prenašam.

_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

Meni je 75 km too much.Jaz ne bi.Je pa tudi odvisno kje je parcela, ali je infrastruktura dobra.Do kdaj delata, saj če recimo delaš do 17 ali 18 nimaš nič od dneva.Skratka, vse je odvisno.Jaz osebno bi za svoje trosobno stanovanje v oklici LJ dobila hišo, venar mi na kraj pameti ne pade da bi menjala.Imam svoje razloge.

Eno leto sem se vozila 65 km v eno smer. Zabila na cesti 1 - 1,5 ure/dan.

Sedaj sem stran 5 minut - ni primerjave.

Jaz se ne bi nikoli vozila 75 km v službo, škoda mi je časa ki ga bi prebila na cesti.

Vprašaj se, če se res splača? Ali vama povrnejo stroške? Pa so za otroke povezave z avtobusom, da ko bo v srednji, da bo lahko hodil sam, ne da bo odvisen od vajinega prevoza. Kaj pa če bi imela tisto parcelo in kakšno hiško gor bolj za vikend, da gresta konec tedna malo ven iz vsakdana? To pa je spet odvisno, če imata službe od pon-petek. Drugače pa občudujem tiste, ki se vozijo tako daleč. Da si doma blizu službe res ni primerjave. Lp

< Sporočilo je popravil decembrka -- 6.4.2008 10:09:04 >

Prva varianta je, da pač sprejmeš to vsakodnevno dolgo pot. Druga je, da parcelo prodaš, daš nekaj zraven in kupiš pač bližje službi. Mislim, da je vse odvisno od posameznika.

Je pa fajn, da preden karkoli narediš, da se vsedeta z dragim za mizo in si za obe varianti napišeta vse pozitivne in negativne aspekte. Tako, bo vajina odločitev lažja.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Se strinjam.
Koliko casa bosta porabila potem (in kot minus stejes razliko do casa, ki ga porabita zdaj), ali je zgrajena AC, kako je z varstvom v primeru zastojev na cesti, kaksna je kvaliteta zivljenja v novem kraju, koliko boste uzivali v hisi, kako vama povrnejo potne stroske...racunat je treba tudi na pogostejse servise in menjavo dveh avtov. Pa za tako razdaljo potrebujes soliden avto, ne samo avto, ki gre... ....pa se kaj, saj ti bodo se napisali.

No, jaz bom pa napisala z drugega stališča - sama imam do faksa in službe cca 15 km (do službe malo manj, do faksa malo več). in sem vsak dan na cesti 1-1,5 h v ENO smer. Ker sem pač z gorenjskega konca in mi celovška ne uide, od doma hodim pa okrog sedmih (15 min gor al pa dol) padem v najhujšo prometno konico. In potem se pogovarjam s sodelovci, ki praktično v pol časa premagajo skoraj 3x večjo razdaljo. Halo?!  Sama bi se takoj preselila nekam, pa čeprav na 3 kratno razdaljo, samo da bi bla hitreje v lj.
Sicer se pa pozanimaj glede povračila potnih stroškov v službi in seveda o tem, za koliko opravkov bi se morala vozit dalj kot 15 min (pol ure, eno uro... pač kolikor si se največ pripravljena vozit npr. v trgovino po kruh) od parcele. Ker zna biti zelo zelo zoprno, če se moraš za vsako reč usesti v avto...


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Jaz imam do službe 10 minut z avtom. Dokler delam v LJ, ne grem živet izven območja ljubljanskega mestnega potniškega prometa (avtobus). Če bi meni nekdo ponudil zastonj parcelo, bi jo seveda vzela , ampak potem bi jo poskušala prodati z vsaj malo dobička in bi ta denar namenila nakupu parcele na "svojem" teritoriju. Če seveda ne bi imela namena menjati službe.

Midva z mozekom sva se iz LJ preselila v Ziri, sluzbe pa so seveda ostale v LJ. Vsak dan nas tako caka cca. 50 km voznje v eno smer. Pa moram rect, da sploh ni tak problem. Sama voznja je se najmanj.

Kar mene "moti" je to, da moramo res zgodaj vstat in da vsak dan vozimo v LJ v vrtec tudi tamalega. Ja, v nasem kraju je na zalost tako, da se en vrtec zapre ob 15.15, drugi pa ob 15.30. In tako nimamo nobene moznosti, da ga do casa prideva iskat.




_____________________________

Vse kar smo, je posledica našega dosedanjega mišljenja (Buda)

Jaz imam do službe 50km v eno smer. Porabim 30 min. AC.
Moj ima 25km v eno smer, porabi 20 min.
Men se ni problem vozit.
Časa pa za v službo porabim isto kot če bi na drugem koncu lj. živela. Včasih pridem prej v šiht k šef k je iz lj. pa greva isti čas od doma. Je pa res da imam službo direkt iz obvoznice dol.

Jaz bi tudi najbrž razmišljala o tem, da bi parcelo prodala in jo kupila kje bliže službe.

Oba se voziva vsak dan cca 60 km v eno stran. 75 km pa bi bilo zame osebno  vseeno malo predaleč. Je treba misliti na otroke, vrtec,......Pa tudi dolgoročno gledano, vožnja ubija. Psihično mislim. Če primerjam  sebe do npr.  izpred treh let nazaj, mi ni bilo težko, zdaj pa mi je, včasih sem res kot cunja. Ne vem, mogoče sedaj tudi zaradi nosečnosti...