Punce spet se vam moram malo izpovedat, pa mi je pol malo lažje. Men se zdi, da na momente kr mal v depresijo padem. Skoz same nosečke, ta rodi, una rodi... Mislim groza!!! Po devetih mesecih pridnega nama je končno ratalo in bila sva neskončno vesela. In potem v šestem tednu ss. In vse sanje so splavale po vodi. Pol mi je ginekologinja posumla da imam manjšo pregrado in sm šla kao na poseg, pa mi je ginekolog reku da bi mi najprej slikal maternico, tako da so mi naredili samo hsg in sem še isti dan šla domov, ker ni ugotovil nobenih nepravilnosti. In zdj sm spet na istem... Aprila sm nehala jemat kt zaradi tanjšanja sluznice (brez veze, ker ni blo potrebno) in sedaj smo šli spet v nove boje. Ful me je strah, kak dolgo se bova mogla spet matrat in kdaj naj grem spet h ginekologu... Čeprav po eni strani sploh ne vem po ka nej grem, če so mi rekli, da je vse v redu in na uz in na hsgju. Pa se tolažim, če je enkrat ratalo, mogoče bo pa še enkrat. Pa se bojim, da če grem tam, da me bo kr naprej v lJ poslal... Svetujte punce!!!

Kar lepo počasi. Malce zadihat je treba prvo, pol pa razčistit misli in naprej....

Jah, te dohtorji še sami ne vedo večkrat kaj je prav in kaj ni. Odloči se kaj je dobr za tebe. Oni gledajo na vse kot na številke, včasih.

Želim vama vse dobro.