Podnaslov: KAJ NAJ VPRAŠAM NA GOVORILNIH?

No, mi smo vendarle dočakali razpisa za govorilne ure. Letos je to prvič, lani pa so bile enkrat. In ker sem lani dobila samo informacijo o tem, da je kar priden, edino če ne bi jokal, me zanima, kaj povejo vzgojiteljice v vaših vrtcih.
Vabljene tudi vzgojoteljice, da poveste, kako pri vas potekajo govorilne ure. Res me zanima, ker ko je letos ena mamica pred kratkim vprašala, kdaj bodo govorilne, ji je vzgojiteljica rekla, ooo, saj vam pa res ni treba hodit, saj vaš je pa tako priden.
Zanima me to tudi zato, da sploh vem kaj vprašat. Npr. verjetno to, kako se razume z drugimi otroci, kako se vklopi v situacijo, ki mu je nova, kako obvlada fino in grobo motoriko ... kaj je še pomembno, tu mi zmanjka.

- groba motorika - telovadba, gibanje, ples
- fina motorika - risanje, plastelin, sestavljanje sestavljank, barvanje (ali prav drži barvico recimo), ali se s tem zna zamotiti nekaj časa
- socialziacija - kako se obnaša do drugih otrok, ali ima prijatelje, ali ga je treba kdaj dat na ohlajanje, ali je "usmiljen", torej ga gane, če kdo joka in mu pomaga
- petje - ali si zapomni besedila, ali sodeluje pri petju, plesu
- govor - ali zna obnoviti zgodbico, pravljico
- ali je samostojen na WC, pri umivanju rok, ali "lepo" je

Vse to nam povedo, pa verjetno še kaj zraven. Pa saj to že itak veš, no, da vidimo, kako je drugje. Tudi mene zanima. Kdaj pa imate govorilne, danes?

Pri nas se je potrebno prijaviti, razporejeni smo na 15 min, vzg. ima en list, kjer ima napisane svoje opazke po vsem področjih dela, ki jih imajo v vrtcu, omeni otrokova močna in šibka področja. NAša se je zelo dobro pripravila, izčrpno.

Ja, danes ob pol treh. Hvala za tole, si bom sprintala in vzela s seboj.

Aha, brskle, močna in šibka področja. Tudi to si je dobro zapomnit, bom vprašala.

Pa lahko ji med vrsticami poveš, naj ne hodijo več za "kazen" na sprehod, ker potem doma kao Tibor na sprehod, ker misli, da je kazen.

No, dej, potem pa čakam ZS, takoj ko prideš domov, a je prav? Me res zanima.

Ja, bom napisala, kaj je povedala. Saj za tiste sprehode za kazen itak vem, da bo rekla, da tega pa že ne reče. Kot v vrtcu.

Pri nas vzgojiteljica obesi list, na katerega se starši potem vpišemo (cca 4-5 nas pride na vrsto) na 20 minut.
Na pogovoru sta prisotni obe - vzgojiteljica in pomočnica, zgleda pa tako:
-najprej vpraša, če imamo kakšno prednostno zadevo ali naj kar ona začne
-na listu papirja ima napisan približen potek dneva, torej kako se mali obnaša pri zajtrku, v jutranjem krogu, kako, s čim in s kom se najraje igra, katere stvari ga najbolj pritegnejo, v čem je najbolj spreten, kako se obnaša do otrok itd.
-kako se obnaša zunaj, kaj rad počne oz. česa ne; ali se sam obleče/sleče itd.
- opiše kako se obnaša pri kosilu, kaj rad je oz. česa ne
- opiše počitek

Na koncu oz. že vmes pa potem itak steče debata. Jaz ponavadi sama vidim, kaj je tisto, kar me najbolj zanima, in potem še o tem malo povprašam, vzgojiteljici pa tudi pri kakšnem določenem problemu sami kaj vprašata. Jaz moram reči, da sem zelo zadovoljna z govorilnimi urami pri nas.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

meni je bilo najbolj smešno se zložiti na tiste majhne stolčke in sem se počutila res ko en otroček.


drugače pa je imela vzgojiteljica napisanih par stvari, ampak v bistvu nič konkretnega. malo kaj dela, kaj je, kaj se rada igra. ampak drugače pa v stilu itak je pridna in nimam nič za povedati. no na govorilne sem šla samo dvakrat. zdaj sem mi ne da več, ker je bolje da takoj vprašam, če me kaj teži, kot pa na govorilnih. pa še večji učinek je

_____________________________

iz malega zraste veliko

V komunikaciji s starši smo v našem vrtcu izredno dosledni.  Mesečno imamo govorilne ure, po potrebi imamo roditeljskega (običajno enega na začetku leta, nato pred božičkom in enega za zaključni izlet), vsak dan na oglasno desko staršem sporočamo kaj smo ta dan počeli (npr. muzicirali smo z inštrumenti, v parku smo nahranili ptičke s hrano, ki nam jo je podarila Evina mamica,  spoznali smo FIT igro "Ujemi tigrov rep").

Glede govorilnih ur bi morali biti prisotni obe; vzg. in pomočnica vzg.. Običajno staršem sporočiva kako poteka napredek otroka v skupini (letos imava same novinčke, skupinico 3-4leta) kako se otrok vključuje v dejavnosti, kako funkcionora v skupini, upošteva navodila skupine...ipd.. Večina staršev samih izpostavi kakšno stvar, ki jih extra zanima (npr. kako v vrtcu je, ali je samostojen/a...). V glavnem običajne stvari, ki se tičejo poteka življenja v vrtcu oz. stvari, ki se jim zdijo pomembne.
Jaz imam tako navado, da staršem sproti sporočam tekoče zadeve (danes se je stepel, ni spal/a, ni želel/a sodelovati, sam se je obul/a, ni se polulal/a, pripovedoval/a je pravljico...). Tako da v bistvu nimamo gneče na pogovornih urah...hihihi!

Meni se zdi komunikacija med vzg. in strši izredno pomembna, navsezadnej smo me tiste, ki preživimo večino časa z otroki zato se mi zdi doslenost pri tem na mestu. Torej pri obveščanju staršev.


LP

In Splišni, kako je bilo?

Jaz sem bila včeraj obveščena, da je tamala plezala na mizo in potem skakala dol, pa da je vodo polivala  Smrkla!

Hehehe...viv, vsi so isti! Ko sem bila v jaslicah so vsi dali fazo polivanja vode iz umivalnika skozi.  Pa fazo polivanaj s flaškami ipd.. Grizejo se že kaj?!

Frutka fajn si tole obrazložila kako potekajo govorilne. Mene tudi to še čaka pa je kar fajn vedet kaj vse lahko vprašam.

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

Dadi 

Jaz sem danes enkrat napisala že ful dolg povzetek , kako je bilo. Potem me je pa ven vrglo.
Zdaj se mi ne da vsega še enkrat pisat, v glavnem je pogovor izgledal bolj tako, da sem jaz govorila, kakšen je Tibor in ga "branila". Začelo se je pa tako, da je vzgojiteljica rekla: Moram prav povedat, da čisto nič ne sodeluje. No, pozneje se je izkazalo, da to ni ravno res, da pač ne sodeluje takrat, ko se ga izpostavi. Takrat zatrokira in noče. V glavnem se mi zdi, da tale naša vzgojiteljica pove vse slabe stvari, dobre pa lahko potem sam doma, ko premišljuješ, izluščiš. Če se zelo potrudiš. Zaključi pa itak vedno: No, saj drugače je priden, le da vsega tega ne bi bilo ... Je pa Tibor res težaven, to pa itak. Že to, da mora imeti vse popredalčkano, da pri vsaki dejavnosti sedi na točno določenem stolu (za vsako drugje), in bognedaj, da bi se kdo drug tja vsedel. In tako dalje, od prehranjevanja, ptreko risanja do oblačenja, povsod mora biti nekaj drugačen od ostalih otrok. Je pa še rekla, da kadar je korajžen, je multi korajžen, kadar pa  nekaj noče, se pa zabubi v svoj svet z dudo in miško.
Ja, še to je rekla, da bi mu bilo mogoče dobro dudo in miško vzet za v vrtec, dker če se mu kaj zazdi, da on ne bi, vedno hoče imeti dudo in miško in smo že v sanjskem svetu. Zdaj pa res ne vem, ali je to dobro ali ne. Bi morala kakšnega psihologa vprašat, pa nobenega ne poznam.

A takeg falota imaš...eh, neeee! hecam te! To z dudo je v bistvu rešljivo šele, ko bo on pripravljen, ker če je dudo imel takooo dolgo jo naj ima še naprej. Se mi zdi, da sta morda kakšno zgodnejšo fazo odvzema dudke zamudila in bi bilo dobro da se sam odloči in jo odda. Jaz sem pravzaprav starše vzpodbujala naj prinesejo otroci kakšno stvar v vrtec, ki jim je ljuba. Če jim to pomaga in jih potolaži pa četudi samo za finto naj ima kar želi. To je pač njegovo! Prav tako ima pri počitku lahko vsak svojega plišota oz. dudo če to želi. Ampak pri meni ni nikogar takega vem pa, da so v drugih tavečjih skupinah takšni otroci.
Hm, v bistvu se mi zdi čisto okej tvoj mali. Vsak otrok ima neke posebnosti. Tudi jaz imam eno čudovito punčko, ki je brihtna ko strela, in ki je zelo rada v ospredju. No, ta punčka si zmeraj želi "nastopati" ampak ko dobi priliko frizne. Je ne silimo, pustimo jo, bo že pripravljena, ko bo sama zrela za to.
Glede fantazijskega sveta pa samo tole...to je otrok. Njegov svet je igra, fantazija, igre pretvarjanj in vlog. Nekaj tega nam ostane še, ko smo starejši, ko beremo knjige in gledamo filme pa nam je nekdo bolj všeč.       Če se v "svojem svetu" počuti okej in če s tem nikogar ne moti naj mu dajo mir.  Ko bi vsi imeli možnost odplavati v drug svet bi bilo življenje marsikdaj lažje.

Ampak sicer pa je priden...hehehe...to je taka vzgojiteljska, ja!

Hvala, futka, jaz sem pa mislila, da bi ga bilo dobro malo v vodo vržt, pa naj splava. Mislim, kar se dude in miške tiče. Saj parkrat sva ju že zares pozabila, pa ni bilo nobene panike, menda. Menda je pač vzel eno drugo igračko (avto, ali kaj je imel še s seboj) za spat, pa je ravno tako bil zadovoljen. Zdaj pa res več ne vem. A potem naj mu jo pustim? No ja, hitela ne bom, bo čas pokazal svoje. Zdaj je itak multi bolan, tako da se moramo najprej pozdravit, potem pa v novim zmagam naproti.

 Rešitev A: Če vidiš, da sta dudko že pozabila doma in ni bilo panike potem se morda dogovori z vzg. da je kao nima s seboj. Ampak  za vsak primer ji daj te ljubkovalne igrače naj jih skrije, za primer "uzbune" pa naj mu jih vrne.

Rešitev B: Lahko pa z malim skleneš skrivni pakt, da dudko pusti v vrečki v garderobi in jo vzame le kadar je full kriza ali ga kaj boli ali je žalosten ipd.. Mali v tej starosti že znajo dobro oceniti svoje razpoloženje brez zunanjega sugeriranja.  Ko meni, da jo potrebuje naj jo vzame sicer pa naj bo zunaj. Morda bo veljal pri njem rek: "Daleč od oči, daleč od  !".

Rešitev C: Poskusi tudi s kakšno pravljico. Npr. Mali medo. zelo lepa in kratka pa razumljiva pravljica o medvedku, ki je izgubil dudiko. Pa J. Reichman ima prek ilustracije . na koncu medo dudko najde ampak je več ne potrebuje.


Kakor  se odločite, rešitev je več. Če pa mu dudka ne škodi pa naj jo ima, ampak jo morda omejite. On je v vrtcu ali v jaslicah?

Predvsem je pomembno, da opišete lastnosti svojega otroka in poudrite njegove močne strani. Na ta način boste pomagali vzogjiteljici, ki ima opravka z množico razgrajajočih primerkov da lažje opravlja svoje naloge. Pozorni bodite na njene morda kdaj tudi napačne sklepe kar ji nato na prizanesljiv amapk odločen način tudi povejte. In pravilo je, da moški v vrtcu več opravi na govorilnih urah kot ženska.

Hvala, Primioza, tudi za tvoje mnenje. Saj tako v bistvu počnem, jaz govorim, kakšen je Tibor, zanima pa me tudi, kakšen je v skupini otrok, to bi rada izvedela od vzgojiteljice. No, aj zdaj smo že enkam prišli, mislim, da je v bistvu tak kot doma.  Potem se že približno dobro počuti.

Drugače pa, futka:

Rešitev A: Prav to sva se z vzgojiteljico dogovarjali, vendar se mi zdi, da če bo enkrat z "uzbuno" dosegel dudo in miško, bodo imeli uzbuno na sporedu vsak dan.

Rešitev B: Tako imamo urejeno že sedaj, ampak ravno to misli vzgojiteljica, da mogoče ni dobro. Ker gre vedno, ko je kaj za njega malo, malo težje, po dudo in miško in dudlat v kakšen kotek.

Rešitev C: To pa bom res poskusila, sem vesela, da sem izvedela za kakšno dobro ptravljico, tzudi če kar tako, če ne bi dosegla svojega namena. Sliši se fletna.


Je pa Tibor v vrtcu, jasli v tem vrtcu sploh ni. O omejitvi dude pa se bomo res pomenili. Sicer naj bi jo imel itak samo za spat, ampak on vztraja, da se jo povsod vlači s seboj, ker jo hoče imeti tudi za v avto  in ob "kriznih" obdobjih, npr. ko čisto majčkeno postane kje zaspan. O tem se bomo mogli zmenit, saj zdaj se že marsikaj da.

Jaz pa moram reči, da imamo z odvajanjem od "fetišev" v vrtcu oz. v jaslih zelo dobre izkušnje. Tilen je bil odvisen od flaške. Ma to je bilo noro, kaj vse nismo prestali s temi flaškami. Pa so me nekega lepega dne v vrtcu presenetili, da je tisti dan zaspal brez flaške in je tudi drugače ni zahteval. Kako jim je to uspelo, ne me vprašat. Potem sem nekaj časa flaško se nosila v vrtec, ampak smo bili dogovorjeni, da jo pustim v garderobi za vsak slučaj. Ampak do tega slučaja v vrtcu ni prišlo, medtem ko je doma bil na flaški še zelo dolgo. Lahko rečem, da je še vedno, saj najraje pije iz stekleničke s tistim posebnim nastavkom ali pa po nastavku, ki je je na plastenkah pollitrških sokov.
Tamala je pa odvisnik od dude. Jo ima vedno in povsood v ustih, pa bog ne daj zaspati brez nje. Moj fotr pravi, da sploh govoriti ne bo znala, ker ima skozi dudo v ustih, čeprav mala kljub temu ful reglja. No, in pred kakšnim mesecem nas v vrtcu spet presenetijo z izjavo, da je tamala zaspala brez dude in da jo ni zahtevala niti, ko se je zbudila. Ko pa sem prišla po njo, pa je bila njena prva beseda "DUDAAAAAA". No, v vrtcu je od takrat brez dude, pa čeprav je bila vmes en teden zaradi bolezni doma. Ko je po enem tednu prišla v vrtec, je sama dala dudo na poličko v garderobi. Zdaj zaenkrat dudo še nosimo s seboj in jo puščamo v garderobi, ampak mala je tam brez dude in tudi zaspi brez nje. Doma jo pa še ima, samo veliko manj, kot jo je imela.

Jaz ne vem, kako jim v vrtcu ratuje tako uspešno odvajati otroke, je pa verjetno veliko odvisno od vzgojiteljice. Očitno tale vaša ni ne vem kako vztrajna ali pa se ji enostavno ne da malo potrpeti in Tiborja zanimirati na drugačen način. Ker je Tibor pač bolj zahteven in bi mogla vložiti malo več truda, ji je očitno najlažje, da mu da dudo in ima mir pred njim. Ne vem, tak občutek sem dobila, no, da so ji malo bolj zahtevni otroci odveč. Jaz namreč lahko našim vzgojiteljicam rečem samo KAPO DOL in  HVALA!!!!