Ker vidim da se zadnje čase vrtite precej okrog odnosa s taščo naj še jaz povem svojo zgodbo, pa morda še kaj rešim situacijo.
S fantom sva skupaj kar lepo število let, imava dva otročka, odnos pač z vzponi in padci, nič pretresljivega.
Z mojimi starši imava prijeten, topel odnos.Na vsaki strani nama pomagajo, z varstvom, finančno, čustveno oporo,...
Z njegove strani ni temu tako, bodoča tašča nima občutka za vnučka, redko ju vidi, oziroma sploh pokaže interes zanju,nikoli ju ni pazila, niti peljala na prehod. Večji je posledično tudi ne sprejema. Moram povedati da moji starši in njegovi nimajo stika med seboj, razen za nujna praznovanja, ki se jim ne da izogniti. Tudi rojstne dneve otrok praznujemo ločeno.
S taščo sem se sicer nekaj časa trudila, vendar je preprosto ne prebavljam.
Zagovarja namreč, da imajo fantki spodnjehlačke zato da si vanje brišejo lulčka po lulanju, ni potrebno ne brisanje ne otresanje, je popolnoma neprilagodljiva in mi je naredila precejšnjo sramoto s svojim obnašanjem na enem izmed nujnih praznovanj, kjer smo bili zdrani iz obeh strani sorodniki. Na žalost je tudi drugi ne marajo preveč, celo njeni lastni sorodniki. Čeprav mi je hudo(če mi ne bi bilo ne bi tega pisala), ker ne maram da bi partner moje nesprejemanje njegove mame razumel narobe, kot napad nanj. Precej se sicer problema tudi sam zaveda, jo delno zagovarja in opravičuje, problem nastane bolj kot pri sprejemanju pri tem da je ne spoštujem.
Fanta seveda to boli,vendar kljub svoji mladosti in lepi vzgoji čez to črto ne morem. Do tašče ne čutim niti trohice spoštovanje, ker po mojem mišljenju ni v dosegla v življenju nobenega vidnega cilja. Predvsem pa me moti njen odklonilen odnos do otrok, otroka vendar ne previješ brez da mi obrišeš ritko, ne trgaš ga mami iz rok, ko očitno vidiš da ne gre tako.
Ne vem več, res ne. Ko vem da bom morala z njo preživeti kakšno uro, bi se kar zjoka, v duši me vse trga, in mi predstavlja strašanki napor.
Kako izboljšati odnose, kako se prepričati da lepa bseda lepo mesto najde.

glede na tvojo zgodbo ti postavljam vprašanje: Zakaj je potrebno vsakega človeka sprejeti? Zakaj se je potrebno truditi, da bi bil odnos normalen? Menim, da le to ni potrebno. Škoda tvojega časa.

V tvoji situacija pač nimaš tašče, ki bi si želela kakšno popoldne paziti na otroka. Pa nič zato, obstajajo varuške, tvoja mama. Pa čim manj kontaktov s tvojo bodočo taščo.

malo nasprotujočih si dejstev si napisala: enkrat tvojih otrok tašča niti ne povoha, drugič jih previja in trga mami iz rok

ti bom povedala, da je moja taščica zelo podobna po tisti plati, ko je zelo malo z našo pupo, vedno moramo mi do nje, čeprav je skoraj v soseski. redko pokliče... v 9-ih letih, odkar sva z možem skupaj, so se najini starši videli samo 3x, od tega 1x na poroki  jaz sem se na začetku še sekirala okrog tega, še posebej zato, ker so moji starši pravo nasprotje... potem sem jo pa sprejela, tako kot je. in jo spoštujem. v končni fazi je rodila in gor spravila mojega moža, to pa tudi ni zanemarljivo, a ne? tudi moja tašča (in tudi moja mama) imata različne poglede na vzgojo in delata marsikaj ravno obratno, kot bi to hotela midva. ampak od par-krat na leto še noben otrok ni bil zavožen. (OK, seveda, če to niso res kake hude reči)

prej, ko se boš ti sprijaznila, da tvoja tašča ne bo nikdar takšna, kot je popolna tašča v tvoji viziji, prej se bosta razumeli. za silo, pa vendar. kje pa piše, da morata biti najboljši prijateljici?

tvoj mulček pa ima tudi lahko odpor do nje, ker prebere ta čustva pri tebi. poskusi preseči samo sebe in podaj tašči roko sprave in ne pričakuj nič v zameno. saj je vseeno kaj si tašča misli, pomembno je, da bo tebi lažje, ko jo boš sprejela tako, kot je.

midve s taščo imava čisto lep odnos, nobenih zamer, nobenih metanj naprej, čisto v redu. se pa vidiva zelo, zelo redko.



_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Jz mam pa ravno nasprotno situacijo. Moja bodoča tašča bi namreč rada bila ves čas poleg, celi njegovi družini se zdi, da imajo pravico, ker živimo v isti hiši ločena stanovanja, da so ves čas poleg. Včasih tud dihat ne morem več. Tako da, poskušajte poiskati neko srednjo pot. če ima take vzgojne ukrepe, je tudi jaz ne bi pustila poleg. za varstvo pa raje poišči koga ki mu zaupaš, saj ji svojih metod ne boš mogla vsiliti.

Tudi jz bi mela s taščo topel, prijazen....odnos, če ne  bi živeli skupaj. ker pa živimo skupaj, preprosto ne gre brez konfliktov.

  tipično, ja ..... saj že od nekdaj pravijo da "staro pa mlado ne gre skup" ....

 

tkole se tud jaz strinjam. imam pa podoben primer, samo da je to moja mami.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Saj tisti zelo zelo redko, je pa ključen. Niso važne razlike med vami, različni pogledi na svet...vse to se da, če se vidite tako malokrat.No, po moje je to bistveno lažje, kot pa, če bi se srečevali vsak dan.
Tebi anonimna pa mogoče samo tole: preslišat in nič sekerancije...imaš moža in otroka....saj ne živiš s taščo....jaz sem z njo točno toliko, kolikor paše meni. Čim manj.
Aja, pa tudi moja tašča je vzgojila mojega moža.....ampak je še vedno drugačna. Resnično ni pobral tistih slabosti in lastnosti, ki jih pri njen ne prenesem.

Tudi jaz imam podoben primer - živimo sicer v isti hiši, ampak skoraj ločena stanovanja, se pravi svoja kuhinja, svoja spalnica, svoja dnevna soba, edino wc in kopalnica pa skupno. Tako da se stikom ne moremo izognit. Moram pa reči, da kontaktiramo ravno toliko, kot je nujno, se pravi, če se srečava na hodniku ali kaj takega, jaz ne hodim tja na "čvek", ona se je pa tudi odvadila k nam hodit. Je pa res, da je tudi naš sinek ne obrajta popolnoma nič, pa ni pri meni nikoli videl kakšnega nespoštovanja do nje - enostavno je ne mara, ker se ne ukvarja z njim, ker ga skoraj niti ne pogleda, ko se srečata, če ima mali "srečo", ga vpraša, kako je, to je pa tudi vse. Ampak jaz niti ne zahtevam od njega, da bi jo moral imeti rad. Zakaj? Če ona njega ne šlivi, zakaj bi moral mali njo? Ja, vem, spoštovanje do starejših, samo jaz bom spoštovala tistega, ki bo tudi mene spoštoval, ker sem tudi živo bitje. Jaz se držim tega načela. Ne bom pa jaz nobenemu "lezla v rit", pa čeprav je to moja tašča, s katero živim skupaj (k sreči ne več dolgo). Ne vem, zakaj bi jo morala spoštovati, če ona tebe ne, pa čeprav je rodila tvojega fanta oz. moža, partnerja. Žal, tako jaz razmišljam.

kolikor sem jaz razumela avtorico originalnega posta, se redko vidijo? citiram:..." bodoča tašča nima občutka za vnučka, redko ju vidi, oziroma sploh pokaže interes zanju,nikoli ju ni pazila, niti peljala na prehod."... ali pa je to še eno protislovje v postu

sem že enkrat prej napisala, da je pač manj problemov tam, kjer mladi in stari ne živijo skupaj. tako pač je. mi sicer ne moremo računati na varstvo ob kateremkoli času, oziroma sploh ne računamo na varstvo. smo pa zato samostojni in se v nas noben ne vtika.

PS: tudi tega povdarjenega teksta ne razumem čisto dobro  kako drugačna? a od moža? ja, hvala bogu. tudi moj ni kopija mame, pa tudi jaz upam, da nisem kopija mame, ampak original - jaz

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Ja, Magi* od moža je drugačna ...hm, jaz tudi upam, da nisem preveč huda kopija moje mame .....lp in uživaj!!!

čeprav, hočemo ali ne, smo z leti vse bolj podobni svojim staršem  jaz ravno opazujem metamorfozo moje matere v babico

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Ja in res zakaj bi jo mogla sprejet?Če je ne maraš.

No, tu ti lahko pomagam: en viden dosežek pa je le sproducirala: tvojega fanta ... Ne rečem, da jo moraš zato spoštovat, ampak mogoče ti bo lažje tako razmišljat: jeste glupa, ampak tole ji je pa le ratalo...

Aja, pa odrasli, sploh babice in dedki, se dostikrat začnejo obnašat otročje - lahko že med ... Zakaj, me ne vprašat, ker ne vem, je pa to dejstvo in ga je najboljše kar sprejet zdravo za gotovo... In v takem primeru jih je dobro tudi jemat nekak tako, čeprav so odrasli...