Najprej se želim opravičiti, ker bom anonimna iz razloga, ker ne želim, da me kdo tule prepozna.
Moj problem je banalen- razhajanje s partnerjem v skoraj vsakem pogledu! Skupaj sva skoraj deset let, imava tudi majhnega otroka in sedaj se razhajava.
Moj drug problem pa je ta, da mi ni jasno, kako bom to prenesla ! Vem, da se to dnevno dogaja ljudem in da ob tem eni bolj, eni manj trpijo..
Pri nas je takole; on je že od nekdaj čustva skrival ali zatiral, tako da je bil zelo malokrat žalosten. Izpovedoval se ni nikoli, glede mene pravi, da me ima rad (ampak samo, ko ga vprašam- sam od sebe nikoli!). Sedaj reče, da mu ni vseeno, ampak da jaz nonstop težim (ker želim, da je več z nama in manj z kolegi). Imam občutek, da se bo on sedaj izognil dolžnosti (meni in otroku) in da ga razhod kaj prida ne bo prizadel. Ničkolikokrat sva poskušala (na mojo željo) se potrudit in na koncu sem se vedno samo jaz trudila (on pravi drugače!).
Skratka greva narazen, ker se več ne pogovarjava, ker imava samo 1x na mesec spolne odnose (on se izogiba), ker je tip več s svojimi kolegi kot z nama, ker ne vidim nikakršnega napredka z njegove strani, kar se tiče družinskega življenja, ker je nezanesljiv v več pogledih in nenazadnje, ker mislim, da si zaslužim partnerstvo, v katerem bo obojestransko prijateljstvo in ljubezen. V mojem partnerstvu pa se počutim mrtvo..
Me pa boli, ko pomislim, da se končuje eno obdobje v mojem življenju in da bo moj otrok odraščal z redkimi obiski očeta (čeprav je tudi sedaj bil bolj na obisku kot doma!).
No, ko sem se zdaj zjokala, mi je malo laže, ampak vseeno..mogoče pa bo imel kdo kak recept, kako opraviti z ločitvijo in nadaljevati z novim življenjem .

Draga anonimna, težko je in težko ti bo še nekaj časa.

To pravkar dajem skozi in po 4-ih mesecih, odkar smo se razšli, se nisem niti za milimeter premaknila ne levo ne desno. Boli, pa še kako boli, jokam, preveč je spominov in tu sta dva mala otročka.

Pravijo, da bo čas pokazal in prinese svoje - bo že držalo.

Drži se, napiši kaj, da ti bo lažje, kaj drugega težko rečem, ker jaz ne morem in ne morem preboleti. Zgodba je podobna tvoji, le da moj niti ni hodil ven in niti ne vem, kaj se mu je zgodilo, da se nama je to zgodilo. Ni bilo več nobene komunikacije, pogovorov, na koncu je bilo le še ignoriranje in gledanje skozi mene in skozi mlajšega. Večjega je nekako toleriral...pa ne bomo sedaj o tem.

Bodi močna zase in za otročka. Meni so vedno vsi govorili, da imam doma 3 otroke in sedaj se je izkazalo za res.

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

 Žalostno... Pa vendar poglej na živlenje z svetle plati. Če vidiš, da to res nikamor ne vodi in da se samo ti trudiš in vlagaš v zvezo, on pa nič, potem to nikamor ne vodi, a ne  Saj ti bo hudo in še kako hudo, pa se vedno spomni slabih trenutkov in tega, da mu vsi  drugi  pomenijo več kot vidva... pa ti bo lažje... boš videla... živlenje gre naprej... Naj ti bo otrok v veselje in srečo, ki bo vsak dan ob tebi in ki te potrebuje.... veselo, nasmejano, zadovoljno, ne pa žalostno!!!! Vprašaj se kaj imaš sedaj od njega!??? Nič... Za vse si sama.... Ko pa ti bo hudo pa se obrni na nas na RR...

Če sta se tako odločila.. potem je stvar zaključena.. ne kaži tega pred otrokom..

če gresta narazen potem nimata več volje do reševanja...

tebe zanima kako opraviti z ločitvijo? V glavi si že ločena.. vse kar bo drugače bo to, da tega človeka ne bo več ob tebi, ker ga ne potrebuješ... s časom bo prišel drugi.. in ti stal ob strani..

poskrbi pa, da bo otrok dojel, da je njegov oče še zmeraj dober človek, ki ga ima rad...

Ja ZAHI je to krasno napisal, le da včasih boli, ker moraš atija opevati otroku, čeprav si včasih tega ne zasluži.

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

Recepta žal nimam, samo to drži se punca 

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

sam da smo na jasnem.. če je "ati" naredil nekaj kar mamici ni všeč.. potem to še ne pomeni, da za otroka ni najboljši! .. vsekakor se moramo pri takih zadevah zavedati, da je verjetno otroku še bolj grozno kot mamici, ki ne ve kako bo naprej.. sploh če se mu potem "ati" predstavi kot nek bavbav, samo zato ker se z mamico noče več pogovarjat..

Ja nevem no ZAHI, kdo je to rekel, da je ati bav bav, od kje si spet to potegnil?????, jaz njega dnevno opevam.

In ta isti ati se je ukvarjal samo z večjim in nič z manjišim - ampak brezveze, to je moja zgodba in ti brcaš v temo.

In ja se strinjam, da je treba atija otroku opevati, ker je njegov oz. njun ati in ju ima po svoje rad.

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

zahi pusti to debato, ni zate

nisem rekel, da si ti kaj rekla.. samo rekel, da je potrebno to spoštovat.. karkoli se je že zgodilo

Tega res ne razumem, kaj si hotel s tem povedati. Jaz se umikam s te teme, anonimni pa želim, naj bo močna zase in za otroka.

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

SAMO DA SMO SI NA JASNEM???? a moški vedno uporabljate grožne?

V partnerskem odnosu, kjer ni več ljubezni, razumevanja, skupnih interesov in spoštovanja, trpita oba oz. vsi vpleteni - tudi otrok. Vsekakor je bolje agonijo končat. Otroku bo sprva težko, kasneje se bo prilagodil novemu načinu življenja in živel mirnejše otroštvo, kot bi ga sicer.

Po ločitvi naj ima otrok stike z obema staršema, saj potrebuje oba - ne glede na to, v kakšnih odnosih sta starša.

Hvala za prijazne in vzpodbudne besede, Mina1, Petraz, Zahi, Puncica, Žabonka!
Moj post pod anonimko je samo prvi, druga dva je podpisala neka druga anonimka.
Verjetno je res težko hvalit nekoga ali pa lepo govorit o njem, ki si tega ni zaslužil, ampak to moramo zaradi naših , ki imajo radi oba starša, ne? Koneckoncev pa, ko odrasejo bodo sami sprevideli! (nam pa to več ne bo pomembno, upam!).
Tako zelo si želim, da mi tega ne bi bilo treba dat skozi, ker se bojim svojih čustev.. Na trenutke me spreleti tako globoka žalost, kot da mi je nekdo bližnji umrl- pa je še res, saj se je končal včasih tako opevan MIDVA!
Ko se malo izpovem, mi je dosti lažje, zato vam res hvala za prijaznost!

jaz sem naredila tako, da sem se zakopala v delo, služba gospodinjstvo študij ukvarjanje z otrokom.

ne pusti da ti misli odtavajo tja kjer ne bi smele biti v deželo bolečine....

in-pusti času čas

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Hmmmm.... meni je pa pedopsihologinja našega najstnika (iz moževega prejšnjega zakona) rekla, naj  ne opevam preveč njegove mame in naj ne opravičujem njenih napačnih ali neodgovornih dejanj. Ublažiti ja, ne pa opevati ali zagovarjati.

Boli te, ker se podajaš v neznano. Strah te je prihodnosti, ki je ne poznaš, čeprav je sedanjost slaba in si v njej nesrečna. Veliko ljudi se počuti nekako domače v situacijah, v katerih so nesrečni. Poznajo jih, vedo, kaj lahko pričakujejo in to tudi sprejemajo, čeprav je za njih slabo. Lažje ostanejo ujeti v udobju "nesrečnega" življenja kot da so pripravljeni sprejeti novo. Ki je lahko boljše. Ali slabše od tega, kar imajo sedaj. Nisi edina. Ljudje smo različni, eni bolj, drugi manj sposobni sprejemati novo.

Če bi ti danes nekdo napisal recept za jutrišnji dan, bi te bilo že pol manj strah?  Tega recepta ni, počakati je potrebno na jutri, da bi videla, kaj ti bo prinesel. Ko pride jutri, ti bo lažje. A kak dan tudi težje. Sprejmi to kot del procesa zapuščanja nekega obdobja življenja. Sprejmi vsa čustva, ki z ločitvijo pridejo. Tvoja so, niso ne dobra, ne slaba. Povedo ti nekaj o tebi, o tem, kar si bila in kar boš. Naj bodo čustva tvoji prijatelji in ne glede na to, kako težko ti je ali ti bo, jih sprejmi. Vedno nekaj povedo o tebi. Razmisli o njih, ko boš imela spočito glavo. Sprejmi jih, a se jim ne pusti zavesti.

Otroci so pametnejši in bolj srčni, kot mi mislimo. Če smo do njih iskreni, prenesejo mnogo več, kot si zmoremo predstavljati. Ampak če smo res iskreni. Iskreno dobri.

Clovek je res cuden..

ko je v partnerstvu trpi.. in ko odhaja iz tega partnerstva se bolj trpi.. To kaze samo na eno.. odvisnost od partnerstva.. torej nespostovanje in nepoznavanje sebe.. oziroma nihce ve ne verjame vase..

Anonimna in Mina1 -  za vaju... In želja, da se  čimprej pozdravi!

Lp,
modrooka

_____________________________

Lep dan!
_________________
Ana ... 25.3.2005
Ema ... 25.4.2008