Res se čisto strinajm s steboj.Mislim,da za naju ni več upanja.

Z možem imava veliko kmetijo,seveda ko so bili otroci majhni nisva mogla nikamor skupaj,kar 5x sem šla sama po teden dni v toplice z vsemi 4 otroki-kako smo se imeli lepo...potem sta sinova zrasla in onadva porihtala v hlevu,na morje sva hodila z hčerama po 7-10 dni,nato še jaz sama z njima po 1 teden...ta mesec sta hčerki na morju v koloniji in sicer kar 14 dni,potem gre ta mala še za 14 dni avgusta.....midva pa greva letos prvič sama na morje za 5 dni zakaj ti to pišem...pri nas tudi ni ne vem koliko denarja vendar za dopust se vedno najde,sploh za otroke mora bit,mater saj gredo skoraj že vsi otroci na morje zakaj vaši ne bi šli....ma dej tvoj mož se obnaša kot moj 78 letni tast-brezveze za današnji čas...poberi se,naloži otroke v avto in pojdi,ne misli kaj on reče in ti bluzi takrat,samo pojdi.....pa ubogaj me,vsaj na otroke pomisli.

Tako kot ti je napisala Sombica - pojdi na morje ali toplice z otroki in uživaj, dec pa naj sam na svojem dnarju čepi in sameva.
Upam da vsaj za otroke in njihove potrebe (in seveda ostale stroške) daje denar, če ne potem je mogoče bolje da živite sami. Saj od njega nimate nič - ne fizično, ne materialno.
A drugače pa se z otroci ukvarja?

Sombica,dobro si naopisala.V bistv u si sama,kar ne upam,iti sama ,ker me j strah njegove reakcije.Samo šele takrat bom vedela,koliko mu pomenim ,ker res sedaj sem prav na zadnjem mestu.

Dugače navidez vse štima veliko se ukvarja z otroci samo on odloči kaj je dobro za nas vse  .Zadnje čase sploh več ne upošteva mene in mojega mnenja.Če pa pa že kam  gremo pa skozjamra ,da mu je dolgočasno.Res jaz nimam zanj več moči,čeprav bi rada   rešila zakon,a  on sploh ne prizna svojih napak.

To je pa potem res problem. Verjetno si se že od začetka ti njemu bolj prilagajala kot on tebi, zdaj se pa zadeva še stopnjuje ali pa tebe prej to toliko ni motilo.
Najbolje da ga tako na lep način vprašaš kako je z morjem letos, pa če bi šli, potem boš videla kaj bo odgovoril. Najdi kakšno ugodno variianto in mu jo pokaži. Če ne bo želel iti, povej da si se ti odločila, da greš sama z otroki, ker jih morja ne želiš prikrajšati. Lahko še dodaš, da je treba uživati vsak trenutek dneva.

Res sem  jaz ogromno prilagajam in prej je to še šlo sedaj pa  se ne grem več.Zakaj moram jaz vse požreti,mislim ,da  smo si enakovredni.M<a tudi,če mu rečem za morje vem,da ne bo šel.Res moram zbrati pogum in spokati nekam.On pa naj se slika doma ali pa poišče drugo naivko.

To je kr problem ja, da si se ti vedno prilagajala, kar je razumljivo, saj na začetku zveze hočeš partnerju čimbolj ugajat (ne vem če je ravno prava beseda, ampak verjetno veš kaj mislim) in on se je zdaj tega navadil ter še bolj razvadil in mu je samoumevno da mora tako biti, tebi pa ni več všeč tako.
A pa si mu kdaj povedala, da ti to ni všeč?

Sem pa pravi,da tak pač je.Mater a veš koliko jazsovražim to besedo,res ne pretitavam,ampak on se ne da.Pa mater en vzrok mora biti ,da je tak mislim,da je zaljubljen sam vase pa tudi v službi je zelo uspešen, jaz sem pa dim .

Jaz sem imela podobno situacijo. Moj bi bil najraje doma in nebi šel nikamor. Tudi njegova familija je taka, NIKAMOR NE GREJO,  moja familija pa čisto nasprotje. že od malega kar se spomnem smo samo hodili okoli in uživali, pa tudi nismo imeli veliko denarja. Privoščili smo si tisto kar smo si lahko in bili srečni.  In sem enkrat ko moj ni hotel na en piknik pop***** in mu rekla" jaz pa zaradi tebe ne bom gnila doma in bila brez prijateljev" in šla sama.  Takrat se je dosti spremenilo.

Držim pesti zate, da bi se tudi tebi spremenilo na bolje

Pozabila sem še napisati tole.
Tvoj verjetno problema ne vidi zato, ker (govorim hipotetično) v teh 10 letih kar sta skupaj ni nikoli bilo problemov s tem, da je bilo po njegovo (sklepam da si redkokdaj kaj pripomnila), če pa si kdaj pa je bilo to bolj malo in daj pažnje na to. In ker je zdaj 10 let laufalo tako kot si je on zamislil, mu verjetno ni logično zakaj hočeš ti kar naekrat drugače živeti (pa čeprav te je to dalj časa motilo, vendar mu zaradi miru tega nisi rekla). Tu pa zdaj seveda nastane problem - kajti on nima probelmov, ti pa jih imaš. Bo pa verjetno težko to rešiti.
Treba je najti nek način kako prestop čim lažje speljati.
Mogoče na takšen način, da rezerviraš ti nekje dopust. Mu mirno poveš da bi neko stvar drugače naredila. Itd.
Najpomennjša je komunikacija v partnerskih odnosih (tudi drugih - prijateljiskih, ...)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Bistvo vsega je, da je tako obnašanje očeta za otroke strašno razočaranje in da se počutijo prizadete, kot da očetu ni mar zanje. V določeni meri je to tudi res. Huje bo, če se bodo otroci kasneje začeli obnašati podobno (npr. moja sestra se je v precejšnji meri vrgla po očetu in ima njegovo ignorantsko obnašanje, ne spoštuje kaj dosti čustev drugih itd.)

Hvala ti ,sam mislim,da mu bo čisto vseeno ,če oddidem sama,kam mogoče,res čaka prav,to je pa trmast kot .

Zelo je pomemben pogovor med partnerjema,samo kaj nardiš ,ko se on noče pogovarjat?Jaz pa silila vanj več ne bom.