Zelo si želimo novega člana. Delamo na tem, ampak se ne prime. Sicer sva komaj v začetni fazi,  prvič nama je uspelo v prvo.  Mogoče sva preveč zagreta in v pričakovanju, da sva že kar malo pod stresom in pod pritiskom. Najbolj pač noriva, ko so plodni dnevi.Upam, da bomo hitro vsi veseli. Hčera vedno sprašuje, če je že kaj v trebuščku in da si želi dvojčke (imamo vse možnosti).

Počakati še moram kakšen teden, ker imam M točno na 28 dni.

Mislim, da je najbolje, da odmisliš načrtovanje zanositve, ker verjetno prej zanosiš. Verjetno si tudi manj razočaran. Ampak kako ne bi mislil na to?!?!?!

< Sporočilo je popravil Eja RR -- 29.4.2008 10:29:35 >

tulpa pozdravček, imaš prav več misliš huje je jaz sem v prvo noseča
pa sva se matrala več kot 6 mesecev pa je končno uspelo
sam odmisli stvari čeprav je težko bo ko bo več kot  ne moremo
čimprej ti želim še eno ali dve štručki

želela sva otroke a jih nisva načrtovala. rekla sem si če bo bo, če pa ne lih tko v redu. 
v prvo sem zanosila v prvem šusu s tem, da mesec in pol nisem sploh vedela da sem noseča, celo  sem vmes s tabletami prestavljala, ker smo na eno ohcet šli..... in čakam in čakam  pa je ni bilo :=)) in na predlog kolegice sem šla delat test........

v drugo je spet ratalo v prevm šusu in spet mesec in pol nisem vedela, z razliko, da v drugo sem vedela kaj pomeni 4 dnevna slabost, v prvo sem pa pokvarjene ribe, ki sva jih na dopustu jedla, krivila :=)))..... 


najbrž je bilo tako, ker se s tem ali bom ali ne, nisem obremenjevala in sem se prepustila toku narave......

Nimam tolažbe, v prvo je bilo v 2. krogu, zdaj pa je že 14. in vedno manj lahko odmislim

Jaz upam, da bo hitro, leta bežijo, hčera bo že pet. Najin ati je velikokrat službeno odsoten. POtrebujemo veliko sreče.  In seveda atija doma.

tudi mojega ni čez teden, prihaja samo ob vikendih in ko sedaj razmišljam, kakšen mali % možnosti sem imela, da zanosim je skoraj nemogoče, da sem v tako kratkem času že v drugo nosečka..... 

v drugo sem g rekla, da dokler ne vidim pikice na monitorju ne verjamem, da je res.........

naša ali naši bosta razlike 1,5leta....

držim pesti........

Že v prvo so se kolegice hecale, da bom morala z njim v službo, da sploh kaj bo. In sem tudi šla, ampak sem bila že noseča. Drugi so še vedno opletali z jeziki, midva pa sva se že sladko smejala .

Zdaj pa niti ne morem z njim v službo, ker hčere ne morem same pustit oz. nimam srca, da bi jo sploh kam dala za tako dolgo.

Upam pač

Helo.
Tudi medva s partnerjem si želiva , in situacija je takšna da mi  zamuja že 9 dni (ponavadi je moj ciklus od 29-33dni). Včeraj sem naredila test pa je bil negativen ampak menze pa od nikoder. So testi res zaneslijivi? Prihodnji teden imam ginekologa, naj povem da si želiva ? Jaz se prvič s tem srečujem in ne vem kako to gre? Me bo poslal na ultrazvok al kako??

Midva sva na  čakala 2 leti in 8 mesecev, zdaj sem končno noseča s pomočjo umetne oploditve. Avgusta konćno postanem mamica
Kako je bilo tisti 2 leti in 8 mesecev? Prvo leto je bilo najhujše, samo da se spomnim kako sem vsaki mesec čakala M in jokala, ko sem jo dobila. Ampak sem se že tisti dan pobrala in šla naprej. Mene je reševala služba, ker imam res službo, kjer ni časa misliti na privat zadeve. Tako da je moja glava bila polno zaposlena ampak ko je prišel čas za M, pa sem bila non stop na WCju in gledala. Kar mučno.
Zelo težko je svetovati kako se ne preveč obremenjevati, midva sva se mehala, ko so ugotovili, da po naravni poti ne bo šlo. Tri dni je bil jok in stok, potem sva se pobrala in čakala dan D, ko nama bodo pisali, da sva na vrsti za umetno. Živela pa sva naprej vsakdanje življenje.
Potem še naju je samo čakalo 14 dni napetosti in živčnosti in obsedenosti, ko veš da so ti vstavili zarodek, ne veš pa če se je prijelo. No, hvala bogu, se je prijelo v prvo. Ampak teh 14 dni trepetanja pa ne privoščim nikomur.

ojla.... pri  meni je ratalo takrat ko sva zamenjala avto  cist sem odmislila na   in je ratalo  kr v cetrti poiskus.  zdaj sem v 10 t pa se tist mesec  sem imela  take cudne znake kot da mo tecka prisla....  ocitno res moras odmislit  stvari upam da ti cimprej rata  drzim ti fige ...

tulpa - ne bodi žalostna...in neučakana ...sigurno vama kmalu uspe... Je pa res kot pravi anonimna - včasih se ne da odmisliti. Midva sva v 44, krogu, še brez uspeha, upava, da nama čeztri tedne uspe + po umetni poti. Torej - glavo pokonci...vsaj enega sončka že imata. ta naj vaju greje in zaposluje zaenkrat. 

_____________________________

...svet je poln lepih rožic tete Pehte...