...tema je žalostna. :(

Od ponedeljka je Filip doma, ker je varuška zbolela. Prejle me je klicala in prosila, če bi lahko Filip še kakšen dan ostal doma, kar ni problema.
V njihovo družino se je naselila žalost. Njihova "ta mlada" je v ponedeljek rodila mrtvega otročka. :( 14 dni pred rokom.:( Umrl ji je že kakšen dan prej. Ker ni mogla naravno rodit, so jo uspavali. padla je v komo. Celo njeno telo je bilo že zastrupljeno. komaj so jo rešili. DAnes so sporočili, da je izven življenske nevarnosti.
Izrekla sem jim sožalje, vendar ne vem, kako naj odreagiram, ko bom v ponedeljek peljala Filipa v varstvo. Vem, da punca potrebuje spodbudne besede. Vem, da ji bo zelo hudo... Uboga revca.:(

:((:((:((
O groza, Kristina...grozno...jst ne vem kako bi reagirala,res ne...za take zadeve sem smotka,nikol ne vem kaj rečt...ker se mi ljudje tako zasmilijo...uboga mamica,si ne predstavljam...

Ne vem,tako hudo je to:((
Ni besed za tolažbo.Žal mi je,morda samo to brez nakladanja,saj bilo kaj rečeš življenja ne bo povrnilo,rane pa so še tako sveže.
Sicer ne vem kakšen človek je:eni radi govorijo o tem,ker jim je potem lažje,drugipa odreagirajo z molkom ne smeš jih spomnit in omenit.
Kako se narava kruto soravi na človeka.:(

Pa kako sploh do tega pride!!! Sploh ne razumem, zakaaaaj? Matr je življenje včasih kruto...:((:((:((:((...in ne, ne vem, kaj sploh lahko rečeš ob tem človeku, ker ni besed....objemi jo, edino to še ostane...:rozica:

Njihova "ta mlada"- ne razumem kdo je to, a gre za žival ali za človeka.
Brez zamere, ampak res ne razumem.
Torej sklepam da gre za njeno hčero:zmeden2:, ampak nisem sigurna:zmeden2:
Drugače pa sožalje, več ne moreš:angel:

Moyca - "ta mlada" se reče tisti, ki je priženjena v družino, pa če je napisala, da je rodila otročka, potem... Kaj praviš? Tole res ni mesto da bi se lovili na besede...

Je pa res kriza to. Pa ne vem - adnje čase se toliko tega dogaja. To je že 3 tak primer za katerega sem slišala v zadnjem času. Groza! :((:((

ja,ja saj se mi je zdelo, samo res nisem bila sigurna. Pa nisem mislila nobenega za besedo lovit, res morda neumestno vprašanje, samo ta izraz sem prvič slišala.

Mojca, ta mlada je izraz za snaho.
Kristina, priporočam ti, da prebereš knjigico Prazna zibka, strto srce.
Pravzaprav menim, da bi to knjigo moral prebrati vsak. Daleč, daleč od tega, da razen besed sožalja ne moreš pomagati. Verjemi, da vem, o čem govorim, žal.:(

Tudi jaz ne vem kako odreagirati v takem primeru,...

Mi je tako žal, da sem tole prebrala,... :((:((:(( Samo iz naslova ni bilo razvidno,.... :((:((:((

Sem :nosecka: 34t 4/7

Se opravičujem. Ja, varuškina snaha je to. Njen drugi otroček. Prvi je star 2 leti.
Pa še v petek sem jo vprašal, če se že kaj fajn pripravlja na prihod novega člana. Je rekla, da že komaj čaka. :( Kar srce me boli, če samo pomislim nanjo.:(

Grozno! Razmišljam nekako tako kot Gina. Kako in zakaj lahko do tega sploh pride? Pa bolje je čim prej mislit na to, mi je že žal, da sem prebrala. Ne znam pa ti svetovat kako reagirat, ker vem, da je v takih situacijah težko in verjetno nobene besede ne pomagajo, ker dejstvo, da otročka ni še vedno ostane.

Hudo, zelo hudo.
Smo imeli podoben primer v družini. Od bratranca otroček je umrl 6 tednov pred rokom. Pa so ji porod sprožli, pa je presneto dolgo trajalo. Srce se mi je paralo; me je pa njena mama prosila, naj jo kaj pokličem. Sem jaz jokala (joj, pa zdaj mi je spet hudo), pa je tak hrabro prenesla in tak odreagirala, da svaka čast. Pa so kmalu dobili otročka - punčko z Dawnovim sindromom. Žalost, o žalost. Kmalu zatem pa je naš mali sonček dobil še bratca. Stara sta 2 in 1 leto.
Obakrat sma se zelo veliko pogovarjale, sma si pa tudi drugače blizu. Ne vem kaj ti naj svetujem; verjetno ti bodo sami kako namignili če potrebujejo pogovor.

Groza, si ne predstavljam, kako je to hudo. Pa potem mora še rodit...
Tako kot je rekla Leni, če se bo hotela pogovarjat, potem ji pusti, naj govori. Pogovor je najboljši, ti pa samo poslušaj.

Ojoj, grozno. Jaz bi na tvoje mestu res šla v knjižnico in prebrala tisto knjigico Prazna zibka, strto srce, kot je predlagala Kalimero. Mogoče pa lahko kaj pomagaš.

Joj sm vedla da je boljš da ne odprem te teme. Ne vem zakaj. Pa sm jo...:((

Žalostno.:((:((:((:((:((
Podobno zgodbo sem doživela, ko sem šla na prvi ginekološki pregled po porodu in vlečem svojega:duda: zraven, ker mami dela tam. Moja mami vsa ponosna ga razkazuje vsem in vsakomur, pa pride mimo ena gospa, ki je tudi včasih tam delala in gleda mojega:duda:, pa začne zraven jokat. In potem pove, da je njena hči rodila punčko s srčno napako in da je ta punčka umrla, ko je bila stara toliko kot moj :duda:.
Punce moje, jest sploh nisem vedela, kaj naj rečem, samo obe z mamo sva imele cmok v grlu in nisva vedele, kaj bi. Mene je izučilo, da če ne vem, kaj naj rečem v taki kruti situaciji, sem raje tiho, ker ponavadi hočem dobro, potem pa kakšno butasto bleknem.:ups:

V glavnem, morda res preberi tisto knjigo. Ob priliki, ko grem v knjižnjico, jo bom še jaz.

:(:(:(:(:(:(:(