Včasih je lažje tiščat glavo v pesek in čakat, da kar samo od sebe mine...a kaj, ko se to nikoli ne obnese?!
Jaz sem za komunikacijo s partnerjem v vseh oblikah in do nezavesti.
Meni osebno pa zelo pomaga, če ob nekem problemu najprej preštejem do 10 in se potem začnem pogovarjat. Sem pač bolj impulzivne sorte in to v teh primerih ni ravno olajševalna okoliščina.
lp cuma

Kaj sem pripravljena naredit, da moja zveza funkcionira ?

A veš, da se pravzaprav sploh ne poglabljam v smislu, kaj neredit. Saj ne vem, če je to dobro ali slabo, pri nama z mojim funkcionira dobesedno spontano. Z vsemi lepimi in manj lepimi stvarmi in dogodki, z vsem smehom in prepiri, z zgovornimi in tihimi dnevi, včasih je kak dan nabit z ljubeznijo / erotiko, včasih je dan ko je vse bolj hladno.
Po karakterju sva popolno nasprotje, imava pa zaenkrat enako lestvico vrednot, ki so nama prioritetne. Včasih se jezim nad njegovim ravnanjem, on sigurno isto, potem pa le uvidim, da je človeka treba jemat takega, kot je.
Tako kot se reče - v dobrem in slabem.

Če je pa tema varanje, tu se pa potem sigurno zaplete. Nobeden od naju ne bi sprejel varanja partnerja - varanja, kot takega, ko imaš nekoga za norca  zraven pa še "držiš" vse vajeti doma, kot da ni nič.
Če bi se moj partner v resnici zaljubil v drugo, ga ne bi poskušala obdržat v najini zvezi , temveč bi sprejela dejstva. Lahko, da bi ga iz srca ljubila, vendar enostransko to itak ne velja. Poskušala bi ga preboleti in si ustvariti novo življenje.
Ljubezen je ali pa je ni - danes sem to že stotič napisala  .

Ma v bistvu je v prvi vrsti firbec, koliko smo pripravljeni narediti & se potruditi, da bi naše veze delovale&cvetele.
Nekako me je presenetila tema o "ljubici" oz. način, da se tako korenit problem najprej rešuje preko foruma.

Mogoče sem naivna, mogoče pa imam srečo,da se lahko s partnerjem pogovarjam o vseh bistvenih stvareh, ki se tičejo njega&mene.  Da lahko vse, kar bo (mogoče, nikoli ne veš...) nekega dne pristalo na kakšnem forumu, najprej premeljem z njim, enkrat, dvakrat, ...desetkrat.

Ne predstavljam si, da bi jaz imela ljubimca (če se lahko navežem na vročo debato) in da bi partner to reševal preko nekega foruma. Mislim, da smo vsi toliko vredni in da zaslužimo toliko spoštovanja in nenazadnje potrpežljivosti, da si mnenja povemo iz oči v oči.

To, da se gremo najprej na forum izpovedat, je verjetno trenutna situacija, trenutno razpoloženje, jeza, žalost.

Jaz sem se najprej njemu izpovedala oz. sem se najprej z njim skušala pogovorit, pa je bil očitno bolj "prizadet" kot jaz in je odrival moj pogovor. Po ene 3 dneh se je začel pogovarjat, do takrat pa sem mogla ven iz sebe dat.

Imaš srečo, da imaš takega partnerja, ki se je takoj v določeni situaciji pripravljen pogovorit o problemu, moj pač ni tak. Rabi dalj časa, da vse premelje, potem pa je pripravljen na pogovor.

Sicer pa, kakor kdo. Nekomu je tudi to reševanje odnosa, ko vidi dve plati zgodbe, se potem zamisli.....