S partnerjem sva se včeri pogovarjala glede dedovanja, pa si nisva na jasnem glede nekaterih zadev.

1. Če eden od naju umre ali pa greva narazen, se deli najino skupno premoženje (ki sva ga skupaj ustvarila), ali tudi tisto, kar je imel partner prej?

2. Če partnerju umre oče, ki je v zvezi z eno žensko. Kako se deduje po njem? Dobita pol moj partner in pol njegova ženska? ALi dobi ženska samo tisto, kar sta z očetom skupaj ustvarila?

3. Koliko časa morata partnerja živet v izvenzakonski skupnosti, prijavljena na istem prebivališču, da si delita premoženje?

http://www.pravniki.info/predpisi/Zakon_o_dedovanju.doc

Vse imaš napisano tukaj.Upam,da boš našla odgovore na tvoja vprašanja.

1.) Deli se samo tisto, kar sta ustvarila ali pridobila z delom v času vajine zveze. Gospodinjsko delo se poenoti s službenim. Iz delitve pa so izključena osebna darila nesorazmernih vrednosti s premoženjskim stanjem in dediščine. Primer: če ti partner v času vajine zveze podari hišo, za katero se je on zakreditiral, jo ima po razpadu zveze pravico zahtevati nazaj. In če je partner v času vajine zveze od svojih staršev podedoval stanovanje, to stanovanje ne gre v delitev premoženja, ker je to njegova osebna dediščina. Manjša darila ali darila, sorazmerna s premoženjem, se ne vračajo in ne delijo.

2.) Če je ženska očetova priznana izvenzakonska partnerica (imata overjeno izjavo o izvenzakonski skupnosti ali živita skupaj že več kakor dve leti ali pa če jo je za svojo izvenzakonsko partnerico določil v oporoki), potem dobi polovico premoženja ona, polovico pa tvoj partner (kot sin). Oče lahko v oporoki določi njej ali njemu večji delež od polovice, vendar imata oba možnost to očetovo voljo izpodbijati, v kolikor ne obstajajo krivdni razlogi (nevrednost dedovanja in podobno).

3.) V istem gospodinjstvu morata živeti najmanj dve leti, lahko pa tudi pred tem overita izjavo, da se smatrata za izvenzakonska partnerja. Po tem imata enake pravice in obveznosti kakor zakonski pari, le, da imata pri dedovanju več birokracije, pri razpadu zveze pa manj.

 Tako na dolgo sem vse razložila, me je pa vrglo ven, grrr! Bom napisala jutri še enkrat, če bo čas.

Kerensa- tvoji odgovori so napačni in v njih mrgoli nenatančnih podatkov.

Evo, za začetek daj isto vprašanje copy-paste na ta forum:
http://www.pravniki.net/
Prejela boš hiter in zanesljiv odgovor.

Lp

Ja,Kerensa, tvoji odgovori ne držijo!

Ko je moj ati umrl, sva z mamo dedovali vsaka polovico njegovega imetja, vsega kar je ustvaril,oz. sta ustvarila z mamo!
Na občini,ko sem priajvila smrt, pa so me še vprašali, ali je kje še kakšen dedič. In tu se je ves cirkus končal.

Imamo pa soseda, ki ima iz 1. zakona hišo ( ustvarjeno z ženo), ki jo je dal kar prepisat na vnukinjo, v 2. zakonu pa sta z 2. ženo kupila hišo, katera je last le te gospe, poleg tega pa so napisali pogodbo, da od te hiše hčera in vnukinja ne dedujeta, ker stadobili prvo hišo. Kolikor vem, pa denar in ostalo premoženje dedujeta 2. žena in hčera v sorazmernem deležu.

Pri nas trenutno čakamo na zapuščinsko po smrti očeta. Situacija je takšna. Oče se je ločil z mojo mami, ko sva bili s sestro še majhni. Potem se je na novo poročil, otrok pa več ni imel. Mami je odšla od hiše, kjer sta si z atijem v zgornjem nadstropju uredila stanovanje. Hiša je bila last njegovih staršev. 2. žena se je vselila v to stanovanje in pri tem ni nič prispevala. Po 20-ih letih je kuhinja še vedno od moje mamice.  Ampak, ok. Verjetno kljub temu druga žena dobi tretjino, 2 tretjini pa midve s sestro? Ker v kolikor bi se delilo samo skupno premoženje, bi ona odnesla samo pralni stroj.




_____________________________

1. če nekdo umre, se deduje vse, kar je nanjga napisano med dediče prvega kolena... otroci in partner, vsi prejmejo enak delež. Tako je bilo pri nas, ko je mami umrla, avto in delnice je imela nase napisano in to se je delilo, nič drugega.

2. in 3.  izvenzakonska skupnost postane ekvivalentna poroki po 3 letih skupnega življenja na istem naslovu. Če želi kdo izpodbijat, da se kakšna stvar ne sme dedovati oz. je bila pridobljena pred časom zveze, je treba seveda to s kakršnimi koli papirji dokazal (računi, pogodbe, priče,...). Ne moreš kar na sodišču rečt, da to je bilo pa od prej in bo sodnik pokimal in bo oki.
Sicer pa, tudi če nekdo prepiše vse premoženje na drugega, da nekako ne bi dedovala žena, ker sta v sporu ali kaj podobnega, lahko zahteva nujni delež. Po prvem kolenu so vsi upravičeni do nujnega deleža.



_____________________________

L I V E S T R O N G

Ne, če sta dva otroka, ne dedujejo s parnerjem pokojnega vsak po tretjino. Ampak pol deduje partner pokojnega, drugo polovico pa si razdelijo otroci. Če je recimo hiša bila napisana na vsakega od zakoncev polovica, potem se polovico pokojnega deli pol na zakonca, pol pa na otroke. Torej če sta dva otroka, dobita vsak osmino hiše.
Za zvezo se šteje izvenzakonska skupnost, ki traja najmanj dve leti. Ni treba biti prijavljen na istih naslovih, lahko se skupno življenje dokaže tudi kako drugače. Npr. s pošto, ki se je vsaj dve leti prejemala na naslov nepremičnine, ki se npr. deduje.

Uuu, ****ti!

Namreč, pri nas je situacija taka:
Živimo pri moževih starših, midva imava stanovanje v spodnjem štuku, njegov oče v zgornjem.
Hiša je v zelo slabem stanju, zato jo imava namen spravit v red. Odločila sva se, da jaz nase vzamem hipotekarni kredit, ker mož ga ne dobi.

Seveda se mi ob tem porajajo vprašanja:

- Kaj pa, če recimo greva z možem narazen, jaz pa plačujem ta kredit, ki bo na 10 let? Kako se to reši? Stanovanje je bilo že pred zvezo pisano nanj.

- Če oče umre, je tu še njegova izvenzakonska partnerka, ki bo zahtevala svoj delež? Ok, pa naj živi zgoraj, mi je vseeno. A ženska ima otroke že od prej in če ona umre, bodo po njej dedovali njeni otroci, kar lahko pomeni, da bi kmalu imeli v hiši popolnoma tuje ljudi. In še kako sem prepričana, da bi se zagrebli, saj noben nima urejenega stanovanjskega problema. Kar pomeni, da bi midva vlagala v hišo, ki potem ne bi bila le najina oz. od najinega otroka, ampak tudi od nekih tujcev?
Ali se splača?

A pa ti sploh lahko vzameš hipoteko na hišo, ki ni tvoja?

Zdej sem pa že jst zmedena.

1. Dedovanje po partnerju - a se ne deduje samo tisto kar je v lasti partnerja.
NPR. Če sta tekom zakona sezidala hišo in je le ta v SOLASTNIŠTVU pol preživeli parner ne more dedovati pol hiše, ker je polovico te hiše ŽE ITAK njegova lastnina. Tako da se med dediče PRVEGA DEDNEGA REDA deli samo polovica taiste nepremičnine. Pri dveh otrocih in recimo ženi se ta polovica deli na tretine. Tako, da vsak deduje 1/3 od 1/2 hiše. Se pravi da je mati lastnik 4/6 otroka pa vsak po 1/6.
Se pravi:
mati: 1/2 lastnega deleža pri hiši +1/6 dediščine po možu
otrok1: 1/6 po očetu
otrok2 : 1/6 po očetu

1/2=3/6
mama + otrok1 + otrok2 = (3/6+1/6)+1/6+1/6 = 6/6 =cela bajta

Skratka deli se samo premoženje ki je v lasti, če je nekje umrli udeležen nekje z deležem premoženja se deli tisti delež, ki je njegov in ne cela lastnina kjer ima delež.

Če se motim me prosim popravte.

2. Če gresta narazen se deli samo tisto premoženje, ki sta ga ustvarila skupaj. Kar je imel partner od prej ali kar je dobil kot darilo se ne šteje kot skupno premoženje. Tudi odškodnine od zavarovalnice in podobno je njegova posebna lastnina in ni skupno premoženje. Če je tak denar vložil v nakup stanovanja lahko zahteva da se mu v celoti vrne (moj primer), poročna darila, ki so bila dana izključno enemu zakoncu so njegova in ne skupna last.

a) če TEBI starši za poročno darilo podarijo parcelo na kateri skupaj v zakonu sezidata hišo, je parcela izključno tvoja last, hiša pa vajina skupna lastnina.
b) če dobiš odškodnino ali kakršen koli podoben dohodek in ga vložiš v nakup skupne neprimičnine (ali delnic ali bilokaj) se to odšteje od vrednosti, ki se deli.
NPR. Kupila sta stanovanje za 20mio, 5mio je bilo od odškodnine (ali darilo nekoga TEBI), teh 5mio se odšteje od delitvene mase, tako, da se v bistvu deli samo 15mio. Velja seveda tudi obratno.

Darila, odškodnine, loto zadetki so to posebno premoženje in to NIKOLI ne spada v delitveno maso, ko se gre narazen (ločitev ali razhod).

Če sem se zmotla me pravnice prosim popravte.

Anonimna - dej mi pisat na privat. Bom js našga odvetnika mal pobarala, kaj in kako. Lih k ga mamo tuki na šihtu.

splišni, mislim, da lahko. Hipotekarni kredit vzame mož, plačnik sem jaz. Mislim, da to gre.

Hipotekarni kredit je vezan izključno na lastnino nepremičnine. Ker je le ta garancija za odplačevanje. Vsaj ko sem jaz zanj zaprosila ni blo variante, da bi blo stanovanje pisano na enega plačeval bi pa drugi. Je pa res da sem to lani poskušala. Morda je letos drugače.

No Spliš pr sosedovih so tako delili. Ko je sosed umrl. Morda je bil to dogovor. Ampak kokr vem (bom pa preverila) je tako da se v prvem dednem redu deli v enakih deležih. Ne vem pa za zihr. Bom našga pravnika vprašala.  

No zdej bom pa nehala bit pametna.

Jaz tudi.

Pikec, moj mož bo kreditojemalec, jaz pa plačnik kredita.
Sicer pa so nekatere banke zelo fleksibilne, upoštevajo tudi dohodke od obeh ... Bomo pa itak kmalu videli.