Potrebujem nasvet oz. pomoč pri odločitvi. Z možem sva imela urjeno stanovanje v hiši moje mame. Zaradi vsakodnevnih konfliktov sva spakirala in šla na njegov dom. Tukaj je zelo malo prostora, v glavnem premalo za otroka. Razmišljava o gradnji lastne hiške. Mož je zelo navdušen, jaz pa malo manj, ker vem da če bomo gradili bo manj časa za družino, zato se jaz bolj nagibam za nakup stanovanja. Hiša moje mame bo tako enkrat moja, glede na to da sem edinka in mislim da nima smisla da imamo enkrat v prihodnosti dve hiši, sedaj bi pa zaradi gradnje izgubljala dragocene trutkle z otročkom. Če pa kupiva stanovanje ga pa lahko enkrat mirne duše prodava. Kaj mislite ve? Kako bi razmišljale v dani situaciaciji?

Kupila bi stanovanje,predvsem zaradi tega,ker ga kasneje verjetno lažje prodaš.Res pa je,da obstaja tip ljudi,ki stanovanje vidijo,milo rečeno,kot zapor.Če spada k takemu tipu človeka tvoj mož,potem imaš problem .Vsekakor pa je stvar vredna tehtnega premisleka,da boste potem res vsi zadovoljni.

Aha, sta začela razmišljat v tej smeri. Lepo, da se ne boš več počutila ujeta. Meni se zdi vprašanje samo to, ali se bo tvoj mož počutil v stanovanju natančno tako, kot se počutiš ti pri tašči - ujetnik v luknji. Jaz recimo se v stanovanju tako počutim, sem resnično rabila zemljo okrog sebe. Če je tvoj mož tudi tak, potem je morda bolje razmišljati o majhni starejši hiši, ki stane toliko kot stanovanje in ki jo imata čas obnavljat, pa sta vseeno skupaj - da ne boš trpela ne ti ne on. Če pa je tip človeka, ki mu je stanovanje fajn, saj tam ni toliko za delat in rad hodi okrog, ni vezan toliko na dom, potem je stanovanje fajn varianta. Kar se tiče hiše od mame - na tisto glej kot na dolgoročno vezan denar, ki ga vedno lahko vnovčiš - ali za poplačilo kreditov, ali da daš not najemnika ali pa prodaš in si privoščiš kar si pač želiš privoščit... ker pa itak ne veš, kdaj bo to tvoje in ker morda še zelo doooooolgo ne bo tvoje, je nesmiselno sploh razmišljat o tej nepremičnini v smislu, da boš kdaj tam živela. Vzemi jo kot naložbo nekje v neznani prihodnosti.

Full se pogovarjava kako narediti da bo prav za vse.
Če gradiva na njegovem domu...ne rabiva kupiti parcele, graditi bi lahko začela že letos, vendar oba bi se vozila med 40 - 50 km v službo. (ko sva živela pri meni sva imela do službe cca 10km) Njegov dom je na cca 50mNV in so pozimi vozne razmere KATASTROFALNE.
Če kupiva parcelo....je to precej velik finančni zalogaj in še traja preden se najde kaj pametnega in ko bi gradili bi se lahko za lep čas poslovila od moža, saj bi poskušal čim več narediti sam.
Če kupiva stanovanje...tega ne morem zahtevati od moža, ker bi se počutil ujetega, ker on mora vedno nekaj početi, delati, ustvarjati...On vem da bi izbral tudi to varianto, da bi mi ustregel, vendar...tako bi izgubila.

Vse bolj se nagibam k misli da bi gradili na njegovem domu, ker edino tako bomo kljub gradnji ostali skupaj, ne vem no...groza me je pa pozimi vožnje v službo. Pa saj bo že nekako!!!

polho, na vajinem mestu bi kupila kako starejso malo hisico.
dobi se dokaj poceni.
pogoj je, da je za silo vseljiva.
kupite, spokate, se preselite in počasi doma rihtate. moz bo lahko veliko vec sam naredil, saj bo delal doma, in ne bos imela obcutka, da ni z vami.

če zagrabita, sta lahko cez dober mesec ze na svojem.

Tudi jz se vozim 50 km daleč v službo. In tudi v katastrofalnih razmerah gre. Malo počasneje a gre . Brez skrbi, se boš navadila.

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

nikoli bi ne gradila na domu od bilokaterega. nikoli prizidka, nikoli na istem dvorišču.

ker...nikoli ne veš, če boš za 10 let skupaj z možem in potem si take stvari deliti, prodati....ne, hvala.

rajem bolj skromno, pa na svojem.

in tudi bi se ne vozila 50 km v službo.

kaj pa montažna hiška?

_____________________________

...vox populi...

evo jaz bi tako naredila, kot pravi miška. lahko si kje kupite malo večji vikend in vam bo tudi pol prav prišel, ko boš dedovala hišo matere. pa ko bo sinček odrastel, z možekom spokata na vikend

Tudi jaz bi se definitivno odločila za nakup kakšne hiše- od financ odvisno kako stare. Saj če bo enkrat mamina hiša vajina, lahko drugo prodata, ali pa mamino, kakor vama bo ljubše.

Srečno!

Odvisno od financ, pa kak tip si. Mi smo nekaj časa živeli v bloku, pa v hiši, pa pol sem spet v bloku - pa imam najlepše spomine iz otroštva od takrat, kos mo živeli še skupaj s staro mamo v hiši, ker je bilo okrog veliko prostora za igro. V mestu tega ne moreš doživet in se mi otroci tam smilijo, zato sva npr. midva kupila parceli čist na vasi. Gradnje si pa sicer z otrokom ne predstavljam, res pa je še vsem do sedaj zneslo, je pa bilo pol toliko bolje.

Študirat na to, da bo enkrat hiša tvoja, ko ne bo več tvoje mame, je pa brezveze. Prvič, mislim, da si mora vsak izkusit, kako je nekaj ustvarit čisto sam, drugo pa - lahko da boš čakala, da boš stara 60 let... Pol ti je itak bajta že odveč.

Enako kot ti.

hm.... a mož bi gradil, ti bi pa kaj? Popokaš vse, pa greš zraven, pa ste familija skupaj, pa še delate. Midva sva tudi delala na tem, da sva naredila čim več sama, ker vse majstre preplačaš k nor in sva bila cele dneve skupaj in delala. Pa imaš dva v enem... delaš pa še skupaj si.

Ja imaš prav in se popolnoma strinjam s tabo, zato je moja situacija še toliko bolj absurdna, ker pri tej hiši ni opeke ki ne bi šla skozi moje roke, ni mešalca ki ga ne bi jaz zmešača. No lažem, za omete nisem mešala jaz. Nosila nosilce za ploščo, tako da sem imela prste kot čevapčiče, tako svinjsko so bili težki...vsa polnila za ploščo sem zložil sama...pa da ne bom naštevala...vse smo delali sami, sedaj pa...nimam ničesar....nimam denarja ki sem ga vlagala v nekaj kar ni moje, nimam doma...sranje na celi liniji.
Pri nas smo vedno nekaj gradili in se PREKLETO dobbro zavedam kaj pomeni gradnja in je imam NA VRH GLAVE!!!!!!!!!!!

potem pa svizec zavije čokolado . No, ne rečem, kdaj pa kdaj tole super dela. Ko je pa mraz, pa ko ful piha, pa ko dežuje, pa tudi ko ne veš, ali bo deževalo/mraz/pihalo, pa ne vlačiš malih otrok zraven, vsaj kar jaz vidim parov tod okoli, ki gradijo (in ne vidim jih malo... jih je že kar za eno malo statistiko...) Takrat pa ostane mama z njimi doma, oče gre pa na bajto. In pri vseh je tako.

Zakaj bi MORAL vsak sam delat bajto? Naj jo dela, kdor si jo želi in komur je delo na bajti v veselje. Ne pa da so tisti, ki so si kupili bajto "fix&fertig" nekaj "manj vredni", ker niso izkusili nošenja ciglov (očitno jaz rečem cigu;) in mešanja betona. Pa to je smešno! Potem bi si morali tuid vsi sami splest puloverje in stkat blago, da bomo sami, po možnosti ročno sešili obleke? Zakaj že? (pa jaz rada šivam da ne bo pomote, tudi tkala sem že, pa spletla kaj - ampak se mi ne zdi, da bi pa zdaj to morali vsi izkusit, kako je, ko nekaj od tega sam narediš. Ja, je fajn, če ti je to v veselje delat. Če ti pa ni, si pač najdeš drug hobi.

Poka, jaz sem živela v bloku in v hiši in sem spet v bloku - in ugani kaj? Jaz sem bila vedno bolj srečna v bloku - blizu mesta je bilo, na dvorišču je bilo VELIIIKO prostora za igro in VELIIIIIKO izbire S KOM se boš igral, česar v hiši ni - je pač tistih par otrok okoli in s tistimi si, ker drugih ni - pa če so ti všeč ali ne. Vsaka dejavnost je stran, zato se moraš na vsako glasbeno, plesne, krožek,... vozit in ti prevoz vzame več časa kot dejavnost... kar je izguba časa;)
Lubi je živel v hiši celo življenje in je mislil, da se bo počutil ujetega v bloku, pa je bil čisto paf, kako bolj svobodno se je počutil v bloku - na svojem, seveda. Različni smo.


Jaz tudi, ampak jaz to počnem kar v stanovanju .

Dolga vožnja v službo se mi je zdela sprejemljiva, dokler nisem imela otrok - zdaj pa hočem bit z njima in mi je izguba časa vsak dan 1 uro se vozit...


Podpis tudi pod to.

polho, če ne uživaš v gradnji, najdita nekaj drugega- ginin predlog ni slab, verjetno... Dobi on hišo in ti nimaš gradnje na grbi...

Če imata kolikor toliko denarja in parcelo, postavita montažno hišo na ključ. Tako ne boste izgubljali dragocenega časa. Poleg tega ne veš koliko časa bo tvoja mama živela. Lahko bo do 80. leta skrbela zase? Do takrat pa je najbrž še kakih 25 let