.. po še enem otroku ? Jaz sem za, partner je kao realen in je proti. Na vsake toliko časa se ta želja pojavi v zelo močni obliki in takrat se počutim  prizadeto, izdano, ranjeno,...Vse si lahko privoščimo, samo še enega otroka ne, ker je stanovanje premalo, avto premajhen,.....že sedaj smo skoraj na maksimumu (po partnerjevo). Enostavno ne gre, pa če si še tako zelo močno želim.

Veliko podobnih parov je kot sva midva in to v slabšem položaju, pa si upajo in jim uspe. Zakaj je pri nas treba tolko komplicirat in iskat dlako v jajcu ?

Danes sem spet na podnu in resnično bi to željo rada potisnila tako globoko, da nikoli več ne bi imela možnosti priti ven. Kako naj se je rešim za vse večne čase ?

Mogoče mi pa lahko pomagate z vašimi nasveti ? Hvala že vnaprej.

V zvezi so potebni kompromisi. Potrebno je pač najti neko skupno pot, ampak to prinese tudi določena odrekanja.

Nekateri pravijo, da se vse, da samo, če se hoče.
Nekateri se tega bojijo. Sama sem mnenja, da če tako cincaš...ja, pa ne...potem je bolje ne.

Želja je pa normalna. Jaz sem se zavestno odločila, da ne bom več imela otrok, ampak se mi ravno tako vsake toliko prikrade v misli mehak, dišeč dojenček  ampak mine...včasih traja dalj časa, včasih manj. Mine pa.

Jaz sem mojemu že pred prvo  povedala, da želim imet 3 otroke. In tudi, da si ne bom premislila .  In, ker si je otroka želel (jaz pa tudi), se je moral s tem sprijaznit.
Po 1. sva se hitro odločila še za 2. , ker sem zaradi  ostala brez službe in složna sva bila, da čez par let ne bi bilo fino, če bom zopet padla tako nizko. In, ker sta prva 2 z majhno razliko, sem željo po 3. potisnila v ozadje. In, ko nisva načrtovala sem bila .

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Poznam to željo....

sama ne vem kako bi preživela/reagirala če bi bil moj partner proti, njegovi razlogi pa bolj klavrni.. (za moje pojme seveda).

Si se poskusila pogovoarjat z njim brez obtoževanja, brez jeze, samo toliko da se oba slišita zakaj JA in zakaj NE... potem pa razčlenita vsak JA in vsak NE posebej in mogoče najdeta kompromis...

srečno

Kakšna sreča, da sva s partnerjem pri tem na isti valovni.  Drugače bi bla pa kriza, ja, ker si tudi jaz želim tri otroke. Pa mogoče še kakega za povrh...

Mislim, da se bosta morala s partnerjem res pošteno pogovoriti o tem in si zaupati vse strahove. Pusti mu, da se odpre, da ti pove česa se boji. Malo pretehtajta vse skupaj, mogoče bo pa dojel, da preveč po nepotrebnem komplicira. Kaj več ti pa res ne moremo svetovati. Žal.

Pa veliko sreče.


_____________________________

Saj pri nama ni jeze, ni obtoževanja, vse se lepo, korektno pogovoriva. Kakšen dan pride in pravi da si želi otroka in takrat me ponavadi popolnoma zmede. Dva dni sem v rožicah, potem pa očitno prespi in si zopet premisli. Zelo je neodločen in na moje direktno vprašanje sploh ne zna odgovoriti z jasnim NE ali JA.

Pravi da si ga želi, vendar naj še malo počakam. In ko ga vprašam, kako dolgo bo približno še to čakanje trajalo  (da sem si vsaj približno na jasnem), pa postane nervozen in prekine pogovor. Veliko rajši bi videla da mi odgovori z jasnim NE, kot pa da me na vsake toliko časa zamede. Očitno je, da mi ponudi prst in jaz potem vedno zagrabim celo roko.

Anonimna 2, je vama uspel pogovor ? Si že v veselem pričakovanju ?

Veš kaj aninimna, tvoj še malo cinca. Očitno pri njemu ni glih 100% NE, zato ne obupat. Daj mu časa in predvsem ne mu prepogosto najedat o otroku. ga pa vsake toliko malo spomni na tvojo željo, ampak ne direktno. Kakšno kontracepcijo pa uporabljata?





_____________________________

Saj ga ne napadam, samo sem in tja ga vprašam kako daleč smo že . Ne nisem ena tistih, ki bi ga obremenjeval s tem. Sem sama veliko bolj obremenjena.

Kar se pa tiče kontracepcije je pa zelo zanesljiva in ta je pazi mož.
 
 
 

ja...kje je meja... ali bi jih imela 10? nekomu je že eden dovolj...pač je treba najti kompromis, med tabo in partnerjem...

hm...boš videla koliko bo močna ta želja...

No ja, ta glih ni najbolj zanesljiva.  Ti še kar malo lepo pihaj na njegov mlin, saj se bo omehčal. 

_____________________________

Očitno sem malo nejasno napisala...midva nisva imela problema ali si jih želi ali ne, sva imela druge probleme, jaz pa povrhu vsega še ful močno željo po otročku, zato poznam in razumem tvojo željo.....

midva enga sončka imava, sedaj ko sva spedenala najino življenje pa pričakujeva še drugega sončka....

Ni fer od tvojega dragega, da te takole muči... kaj pa če pri metodi "pazi" zanosiš? Bo potem vesel otročka?  Kakšni so njegovi razlogi proti? So utemeljeni ali kar tako nekaj na silo skupaj zmetani? Ker če je tako, potem ga je očitno strah se boji dodatne odgovornosti?
Oz. koliko je pa vajin otroček star, če ga že imata? Mogoče mu je sedaj prelepo in uživate? Pa ne želi napornih prvih nekaj let preživeti znova???

Ne vem tukaj sem nametala nekaj svojih razmišljanj, če se ti da potem odogovori, drugače pa razmisli pri sebi in bopš vedela....

Srečno

Na silo res ne gre...Upam, da bosta zgladila kompromise in da se ti bo uresničila želja. Vem pa, da je zelo močna in ne mine kar tako.