Naj delim z vami še mojo zgodbo. Jan je spal pridno vse do svojega 3. meseca. Ko je bil lačen, je zajokal, pojedel in spal dalje. Od 3. mesecev dalje nismo vedeli, kaj je to noč. Zbujanje vsako uro. Najprej smo mislili, da so krči. Poskusili smo vse. Na RR sem se večkrat obrnila. Postajalo je vedno huje. Z dragim sva bila totalno izmučena. Zbujanje na uro, včasih celo pogosteje. Zvečer je lepo zaspal, čez eno uro pa že jok. Včasih sem ga nosila, včasih samo duda, spil je tudi po dve flaši čaja, bil zjutraj premočen ... Peljala sem ga zdravnici, da to ni normalno, pa je rekla, bo že minilo.

Nekega večera pa sva soglasno rekla: Dovolj. Zaprla sem vrata njegove sobe. Bil je sit, suh, zdrav. Čez eno uro jok. Nevzdržen. Pa sva ga pustila jokati. Čez nekaj časa (meni se je zdelo celo večnost) je utihnil in zaspal. Pa čez eno uro spet jok. Čez čas tišina. Tako vso dolgo noč. Imela sem slabo vest, šlo mi je na jok, proti jutru sem ga že hotela dvigniti, pa je dragi vztrajal. Drugo noč se je zbudil (samo) petkrat, jokal vedno manj. Tretjo noč je prespal. Od takrat naprej spimo. Mogoče ga slišiš enkrat ali dvakrat, ko "pojamra", potem pa takoj zaspi.

Zjutraj je svež, spočit, nasmejan sonček. Hvaležna sem, da sem vztrajala, spočiti smo. Na sveti večer je bil star pol leta.

Tako. Lahko delite svoja mnenja. Lahko me kritizirate. Imela sem slabo vest, ampak zdaj vidim, da sem mu naredila dobro.

SREČNO IN ZDRAVO, PA POGUM VSEM, KI NE SPITE. RAZUMEM VAS, KER SEM TO DOŽIVLJALA 3 MESECE.

< Sporočilo je popravil Seven -- 1.1.2007 12:22:21 >

Joj mi smo spali do 8m sedaj pa imamo isto zgodbico kot vi.Samo da se še dojima ponoči.Sem že čisto ščrpana.Vsak dan si rečem -sej bo minilo-,pa nič.

_____________________________

Razumen človek je tu in tam prisiljen napiti se,da lahko preživi z norci

Dolar - pri nas isto, jaz tudi še dojim in zdaj ti povem, da spimo že tri tedne! Jaz sem Ajlo dvignila v naročje, prvič je bilo najhujše, ko se je zvijala, jokala, iskala joško... jokala je 5 minut, potem pa v naročju zaspala. Prvo noč se je zbudila samo 3x. Naslednjo samo 2x, zdaj se po navadi zbudi 1x ali pa tudi ne več, se pa zbuja bolj zgodaj, ob 5h, ampak ni primerjave, takrat jo tudi podojim. Sem pogruntala, da če se zbudi ob 3h ali 4h, je ne smem podojiti, tudi če se mi zdi, da je lačna, ker sem parkrat naredila, pa se je zbujala potem vsako uro do jutra.
Odloči se in napravi konec - še to noč, kar naenkrat! Jaz sem mislila, da ne bom zdržala, pa sem.

SiSi80, občudujem tebe in tvojo korajžo.
Tudi moj mož je ravno včeraj rekel, da bo treba nekaj narediti, mi smo stari 9 mesecev in še ne vemo kaj je to spanje.

Ja, potrebuješ res trdno voljo in oba se morata strinjati. Jaz sem se fiksno odločila res v trenutku neizmerne utrujenosti in ko sem res vedela, da mu čisto nič ne more manjkati. Je pa neverjetno užitek bolj brez skrbi zvečer poležati, se posvetiti še dragemu in v miru vsaj ležati. Pa otrok je veliko bolj umirjen in sproščen čez dan, čeprav je bil vedno dobrovoljen.

Sem mislila, da me boste vse kritizirale, tako da hvala za podporo.

Oj!
Tudi jaz se odlocam da bi pri nasem osem mesecniku tako naredila. Mi se namrec ponoci dojimo lahko tudi vsake dve uri. Ce spi slucajno 4 ure v kosu sem naspana za cel teden nazaj :-))) Me pa skrbi kako bi to zgledalo da ga pustim, ker ko se zbudi in ne dobi joske, se predrami, potem pa vcasih joka za umret, vcasih pa veselo vstane, vriska, se pogovarja. To lahko traja tudi 2 uri. Med tem pa jaz valda ze obupam in mu dam josko, da vsaj spim naprej. Mi je prav zal da tega nisem naredila predno se je zacel postavljat na noge. Kaj ste oz. bi naredile ve v tem primeru?

Sisi80, sva si že pisali in vem, da je bilo hudo. Samo da sedaj spi. Tako ste dobre volje tako  , pa tudi vidva.
Naš kakšno noč super spi, potem spet ne. Ampak ponavadi se zbuja, če ga zobki ali pa kaj muči. Se pa pripravljamo, da ga preselimo v njegovo sobo.
Aja, pa pri nas je pa bolj obratno, sem jaz večji karakter kot mož, on bi takoj letel k njemu.

V glavnem, samo da se je uredilo.

Meni se to zdi čisto v redu metoda v določenih primerih. To je predvsem, ko starš ne more več normalno funkcionirat ob vsem tem nočnem nespanju. Jaz sem na žalost tudi morala tako narediti. Moj otrok je zelo, zelo zahteven, star je 4 leta in pol, ampak če imamo kaj rešeno, imamo to s spanjem. Uf, kako sem hvaležna sama sebi, da sem takrat tako naredila.

Pri nas smo pri prvem ubrali malo bolj soft varijanto (nisva ga pustila samega, bila sva v isti sobi in mož ga je hodil tolažit in devat dudo, ampak joške pa ni dobil in nisva ga jemala iz posteljice). Skapiral je v eni noči; prej se je zbujal na eno uro, jaz sem jokala od utrujenosti in slabe volje. Tak postopek nam je svetovala pediatrinja, ko me je videla, kako zelo sesuta sem. Takrat je imel slabih pet mesecev, zdaj je star dve leti in pol in je tako kot pri Splišni: zelo je samosvoj, a nočno spanje je totalno porihtano.

Pri drugem sem že v osnovi ravnala drugače in mu nisem tiščala joške vsakič, ko je cmevknil. Star je 6 mesecev, ponoči spi 12 ur in se vmes samo 1x zbudi za hranjenje. To mi je sprejemljivo in sem vesela, da mi ni treba ukrepati kot pri prvem otroku. Če bo treba, pa bom. Ker ko se je po cepljenju en teden ponoči zbujal in bil buden po tri ure skupaj, potem pa je vstal ob pol šestih, se mi je skoraj zmešalo. Bila sem tečna, zlobna, besna. Pojma nimam, kako funkcionirajo mamice, ki več mesecev ali celo let ponoči ne spijo. Ne more bit ekstra fajn.

Tudi pri nas je bila to "normalna praksa" in to pri obeh in to na veliko zgražanje uporabnic RR-ja. No, vsaj večine. me ne bi noben prepričal v kaj nasprotnega, saj smo tudi mi najprej probali "nežno", pa seveda ni funkcioniralo.

In kot napišem vedno znova-ni "humanega" načina, če je humano za otroka, za starše vsekakor ni. In obratno. In rezultat tega je naspana otroka, naspana starša, vsi so dobre volje, ker so spočiti in naspani.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Pri nas bomo kmalu pihali 1. svečko in ne spimo od 3. meseca. Je že malo bolje in vstanem samo enkrat na noč,  naslednjo noč je pa spet žurka.

Sva z možem že nekajkrat zbirala korajžo, da bi poskusila s to metodo "pusti otroka, da se zjoka". Pa mi vedno pod roke ravno takrat pride kakšen članek, knjiga,..., ki piše, koliko škode se naredi s tem pristopom na čustvenem in psihičnem razvoju otroka. Potem pa stisnem zobe in si rečem, da bo že minilo.

Jaz sem se odločila, da tega ne bom naredila. Občudujem pa vse tiste, ki to zmorete. Meni bi se strgal srce...

se podpišem pod to:)
jan bo v soboto star eno leto, pa tudi še ne spi celo noč
dokler ni šel v vrtec, je zvečer zaspal okoli šestih, sedmih, pol se je do ene devetih, desetih zbujal na 15min do pol ure, pol je spal ene tri ure skupi, pol pa spet na dve tri ure dojenje
tud jz smže na koncu z močmi, čeprav odkar je v vrtcu malo bolš spi, se na začetku ne zbuja več tako pogosto, sam vseen ne spi več kot 4 ali 5 ur v kosu:)
pa sm si rekla da bo že se navadil in se bom pol naspala:)
sm ga probala enkrat pustit jokat, sam nism zdržala, zdej pa sploh ne k pol stoji v posteljci in se dere
bo že...

_____________________________

moj sonček je že "velik fant"

Ravno včeraj sem brala te poste in tudi sama zbirala pogum, da poskusimo tudi to. Zbujamo se namreč kar pogosto, vmes je kakšna prespana noč, načeloma pa ko se zbudi, se hoče nosit.....Prepričana sem, da mu nič ne manjka, ampak ne zna drugače zaspat, kot da ga dvignemo in nam zadrema na rokah.
No, in ta noč je bila katastrofa! Ob 4ih sem bila že toliko na robu, da ga nisem vzela s postelje, ampak ga le trepljala. Jok je prerasel v histerijo. In po par minutah sem popustila - enostavno ne prenesem poslušat tega kričečega joka. Se mi kr meša zraven.

Z možem sva se zmenila, da se bova popoldne pogovorila o tem, kaj narest. Obstaja kakšna bolj mehka metoda? Moj Jernej je hudo občutljiv in neverjetno trmast otrok. Že z vožnjo v vozičku imamo težave - če ga ne dvignem, se dere do onemoglosti, ko pa končno popustim se ne pomiri še kar nekaj časa - cel se trese.

Skratka, meni se bo počasi zrolalo . Včasih se mi zdi, da imam najzahtevnejšega otroka na planetu............

_____________________________

Ko je volja, se vedno najde tudi pot. Ko pa volje ni, prosto pot dobijo izgovori.

Ja, mi smo ga že na začetku navajali, da sem ga vzela 1-2x na noč ven za dojenje in nič več, vmes pa sem mu dajala dudo, ga božala, tolažila, nikoli pa ga vzela ven. Ko se je pri 6 mesecih nehal dojit ponoči, ga nikoli nisem vzela ven, če se je zbudil sem mu dala samo dudo in še danes pri 8-ih mesecih je tako in upam, da tako tudi ostane.

Obstajajo tudi mehke metode. Lahko se zmenite z atekom, da atek prevzame otroka, sploh tiste, ki se dojite. Pri nas zdaj delamo na tak nacin. Ni zize pred 6 zjutraj. Ampak spi atek pri njej, tako da ima skoz nekoga ob sebi.

Verjamem, da je za katerega otroka tale metoda le malo stresna. Ampak punce moje, ne iti z glavo skoz zid. Vcasih je davek res prevelik. Sploh pri otrocih, ki so se majceni. Saj vem, je sit, je previt, itd. Kaj pa ce je zejen? Kaj pa ce ne more spati? Kaj pa ce ga tisci plenicka? Kaj pa ce ga kaj boli? Resitve niso vedno tako zelo enostavne. Raje poiscite kaksno vmesno varianto. Ni nujno da je vedno samo crno in belo.

Jaz mislim da sicer lahko poskusite. Mariskateri otrok zajoka za PAR minut in potem cisto enostavno zaspi in je to to.. Samo pustiti jokati otroka uro, dve.. Ne vem, jaz nimam srca. Se prevec vzivim v to kako se otrok v tistem trenutnu pocuti. Najbrz zelo zapusceno..


_____________________________

Gospa sem.

Naša  je do 6 mesecev spala kot angelček. Zdaj pa katastrofa. Sprva sem ji dajala zizo vedno ko se je zbudila, sedaj pa ne več.  Zizo dobi če je res sila, drugače pa jo k sebi vzamem in stisnem pa zaspi nazaj. Zdraven pa mi frizuro dela. Sedaj je stara 8.5 mesecev in še vedno ne spimo. Zvečer pred spanjem se doji in nato sledi prenos  v njeno posteljo, včasih uspemo vprvem poskusu včasih v petem . Nato pa odvisno, včasih spi do 2 včasih se zbuja vsako uro. Ne vem več kaj ji manjka, ali jo zebe (smo kupli novo odejo od Odeje) ali jo črviči ali pa samo sprobava kje so meje moje vzdržljivosti. Včasih sem že na tem,da jo pustim jokati ampak tedaj šiba ati k njej (ni šans,da pusti svojo princesko jokat), da se jaz malo pomirim.

Upam, da bo minilo samo od sebe.

To še moram povedat.

Za silvestrovo je zunaj divjala vojna, rakete so švigale, petarde pokale. Samo sem čakala kdaj bo se zbudila ampak se ni. Malo po polnoči sem šla spat in takrat se je začela veselica. Kaj me voha ali kaj? Pa sploh ne rabi zize, samo da jo stisnem k sebi, me malo za lase pocuka in spi kot polh. Ko jo hočem v posteljco dat, pa se vragec mali, kar z nogami odriva od jogija.

Samo jaz enostavno ne morem spat z njo. Sem  nato taka kot da bi me "cug" povozo.

Čestitam in verjamem, da je življenje spet lepo.
Otrok naspan - starša naspana, vsi spočiti in dobre volje.

Upam, da tole "zgodbo o uspehu" prebere čim več izčrpanih mamic in očkov, ki zaradi pomanjanja samozavesti in zaupanja lastnih občutkom, padajo na modno muho, ki ji pravim "nočni sužnjelastniški odnos otrok-starši".

Otrok pri 6m ne potrebuje nočnega hranjenja. Če se podnevi popije normalne količine tekočine in v spalnici nimate 28 stC, potem tudi ni nobenega razloga za žejo.

Spanje v skupni postelji pa itak ne koristi nobenemu - še najmanj pa otroku, ki revež nima miru, da bi lahko mirno spal.

S TEM SE NE STRINJAM ČIST
MOJ MALI BO V SOBOTO STAR ENO LETO, pardon, pa še zmeri spi pr men
če spi v posteljici se skoz zbuja, pa tud jz moram vstajat iz postelje in se čist zbudim
ko pa spi pr men, se manj zbuja, jz pa zjutri dostikrat ne vem kolkrat sm ga sploh dojila, k ga ubistvu med spanjem dojim.
v knjigi dojenje in materinstvo iz srca dobr piše, da nobena vrsta sesalcev ne da mladičev v sosednji brlog
no pa sej kokr kdo misli, je prov...

važno da otroci spijo, eni pač malo prej, eni kasneje, vsi pa začnejo prej ali slej spati celo noč


_____________________________

moj sonček je že "velik fant"

http://med.over.net/phorum/read.php?f=46&i=13576&t=13576

_____________________________

Gospa sem.

Tudi naša skoraj 9 mesečnica še ne prespi noči. Najprej jo uspavam od dojenju in nato že spečo položim v njeno posteljico. Včasih mi uspe tudi brez dojenja , ampak jo pa moram obvezno nositi, da zaspi na rami.

Kadar se ponoči zbudi je ne morem pustit jokat, ker se mi totalka zbudi, začne histeričo jokat ( drugače skoraj nič ne joka),vstajat,..Včasih pa začne čebljat na ves glas.Tako da jaz jo vzamem iz postelje in od dojenju spet uspavam.

V avtosedežu se mi noče vozit, v vozičku se tudi ni hotla, ampak se je vedno dvigala in full jokala. Tako da sem jo veliko prenosila. Zdaj je bolje,le glede avtosedeža še ne, ampak upam da bo. Tako da kjerkoli je potrebno biti pri miru, to ni zanjo.

Sama sem si rekla, da se bolj krutih metod ne bom posluževala, ker ne verjamem da bi bila vztrajna, s čimer pa bi naredila najbrž le še več škode.
Bom pa začela opuščati uspavanje ob dojenju, tako da ne bo povezovala tega dvojega in en nočni obrok, tako da ji ne bom ponudila takoj joške, ampak jo bom poskušala nekaj časa tolažit. Bomo videli kako bo.

Saj veš, da se jaz že od začetka pritožujem, da nč ne spimo, vstajala sem tudi po 15× na noč. In mine res mine. Moj sonček gre spat ob 20h in se zadnje čase zbuja ob 6h - 6:30 - popije mleko in zaspi še za kako uro. Jaz otroka ne bi pustila jokat dolgo časa, sem tudi že sama poskušala to metodo, pa nisem imela srca, ne jaz niti mož. Če joka me očitno takrat potrebuje. In če potrebuje le moj dotik, da me čuti - kaj pa je v tem kaj tako slabega.  Tudi meni paše, da ko sem v slabi koži, da me mož objame, poboža in mi da vedeti da me ima rad. In to tudi otroci potrebujejo, samo da oni to pokažejo z jokom.  

Sicer pa vsak starš ima svoj "prav".

Želim vam čimveč prespanih noči.

Tina

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

seven
dashenka,s tabo se pa ne strinjam

_____________________________

z rojstvom najine prinčipeske Ajde, sem dobila najlepše ime - mami

http://princeskaajda.moj-album.com/

Jaz mislim, da tu pride do nestrinjanj med mamicami glede te metode tudi zato, ker so otroci pač zelo različni. Mislim, da je ta metoda uspavanja pač nujno zlo pri otrocih, ki hatevajo vedno več in več. Niso vsi taki, daleč od tega. In tiste mamice, ki nimajo tako "zahtevnih" otrok, tega po moje ne morejo razumeti. Jaz za našega vem, da na koncu niti dihati več ne bi smela, ko bil negibno ležala poleg njega, da se ne bi zbudil. Tega pa resnično ne zmorem.

Tak je bil včasih, ko je bil majhen, kar se spanja tiče. Pa ne pri 4 mesecih, ampak tam nekje pri 7, sem mi zdi, da se je začelo to osvajanje obvladovanja, kako ne zaspati.

Od treh let naprej, ko je v veliki postelji, ni večjega užitka, kot se vleči k njemu v posteljo, prebrati pravljico ali dve ali tri, se stisniti k njemu in počakati, da zaspi. Tudi če pozneje pride za mano v mojo posteljo, če me rabi, seveda, dobrodošel, malček moj.

Ampak takrat, pri 7 mesecih, bi pa spanje z njim izgledalo na koncu točno tako, kot sem napisala. Ležanje negibno poleg njega, brez dihanja. To pa ne gre. Eni so pač taki in pri takih na žalost to ne gre tako. Vsaj jaz česa takega nisem sposobna, pa se moram kontrolirat, da ga ne zasipam z ljubeznijo, da ga ne dušim.