Mene zanima kako ste za svoje možeke vedele, da je pravi? Jaz sem pri zadnji vezi bila prepričana, da je to to, ko pa se je začel pogovor o prihodnosti, sem pa kar naenkrat ugotovila, da to sploh ni to, da si ne morem predstavljat, da bi ga vsak dan do konca življenja gledala ob sebi in sem pobegnila:ups: Pa to ni bilo prvič:( Vse mi je v redu, dokler ne nanese pogovor o poroki, otrocih in skupnem življenju. Zdaj pa ne vem ali še nisem srečala pravega ali sem pa tako komplicirana oseba:zmeden2::)-

:zmeden: kemija? Ne vem, kar laufa, zdaj bo kmal že 9 let,... Pa nisem vedela, da je pravi... ... :)- še sedaj se včasih vprašam :)-

Kaj pa vem. Saj nikoli ni 100%, da bo pravi do konca življenja.

Skupaj sva pravzaprav živela skoraj od začetka. Oz. od takrat, ko sva bila skupaj 1 teden. Sva se mogoče spoznala boljše kot kdo, ki je skupaj dalj časa. Pač nekako začutiš, da je to to.

LP,
Mojca:nosecka:

Se strinjam z mojco. Nekako v sebi začutiš da je to to. Jest sem pri prejšnjih zvezah tud mislila, da je to to, ampak globoko v sebi sem pa vedla, da to zdaleč ni tisto, kar mislim da je, pa sem še kar vztrajala.

Zdaj, ko sem pa svojega :love: spoznala in ko sva že kar nekaj časa skupaj in živiva skupaj, se sprejemava, imava rada in uživava, pa vem, da je to to :)

Hja, "pravi", kakšen pa je to:zmeden:, to je ena taka čudna beseda:zmeden:, midva se imava pač rada, nisva pa v neki popolni simbiozi, imava različne hobije, različne poglede na svet, se pa prilagajava eden drugemu, včasih bolj, včasih manj.

Ko sem bila mlajša sem to spraševala mami...kako veš, da je pravi...pa mi je vedno rekla, to začutiš...

Hja...sem enkrat že mislila, da je to to...pa ni blo...pol ko sem pa obupala nad moškimi, hehe...je pa na mojo pot zopet prišel moj možek ( to je bilo 3 leta nazaj ). Skupaj sva bila namreč 10 let nazaj ampak takrat smo bili preneumni za kakšno resno vezo.
Vglavnem, ljubezen se je vrnila z 100 kratno močjo, čez 3 mesece sva zaživela skupaj, čez 8 sva se poročila, sedaj pa imava 2 mesečno lepotičko med nama.
In moram rečt, da skoraj ne mine dan, da se ne bi zahavlila, ne vem komu tam zgoraj...da sva prišla spet skupaj...

In res je, nikoli ne veš kaj te čaka v prihodnosti, verjeti pa vseeno moraš :)

Znanca sva bila 8 let, ko sva se odločila za prvi zmenek, sva vedela, da sva ustvarjena druga za drugega.

Nisem, pa še zdej ne vem, če je :zmeden2:

Se pridružujem al bininemu mnenju :zmeden2:.

hm... ne vem, to nekako čutiš. pač veš...
midva sva začela hodit že takoj naslednji dan, ko sva se spoznala, ampak sem vprašala jaz njega, če bi (sem mičken bolj korajžna)... sploh ni okleval, takoj je bil zato, že zato, ker mu je najina skupna noč bila zelo všeč.:ups: nekako sva vedela, da je to to... mogoče je preskočila kaka iskra, kaj pa vem. vem samo to, da se našla idealnega partnerja zame. mislim, da me noben drug ne bi mogel bolj razumet in si delit skupnih nazorov, kot moj mož. po 6 mesecih pa sva se že preselila skup. poroka je bla pa itak samo formalnost - če veš da sta eden za drugega narejena in da želita življenje deliti eden z drugim, poroka ni nujna, je pa fajn, taka ceremonija, da postane vse "uradno".
morda sem vedela da je pravi, zaradi njegovega načina, kako je ravnal z mano. 9nebesa spoštljivo, nič me ni silil, moja beseda je enala enako kot njegova, pogovor je bil takoj sproščen, nič prisiljen, nič si nisva skrivala itd... čisto odkrita sva bila, pa tudi nežnost oz. kemija med nama - seveda so bli prisotni tudi tisti metuljčki :metulj: v trebuhu, je štimala. brez tega skoraj ne gre... :ups::love::love::love:

Jaz bi pa rekla takole:
Je pravi, je sanjski :love: , ni pa nujno, da ni bolj pravega in še bolj sanjskega. Jah, kdo bi vedel, kje in kdaj mi lahko prekriža pot. Ravno tako mojemu možu.
Se pa trudiva, da vzdržujeva sanjskost en do drugega in nama ni treba gledati okrog, če je kje kdo boljši.
:kava::kuza::kava::kuza:

Se podpišem pod Al binin post:

Nisem, pa še zdej ne vem, če je :zmeden2:

Ko me je prvič poljubil,sem vedela, da se bova poročila. Čisto zares. Nikoli si nisem mislila, da je lahko tako, a je bilo...

Midva sva od začetka imela izključno seksualno vezo, nobenih planov za kaj drugega, potem pa mi je enkrat, še zdaj ne vem, kako in zakaj, priletelo iz ust: "Ti boš pa moj mož". Me je skoraj kap, njega pa tudi.:) Potem se je kmalu izkazalo, da sva res za skupaj. Si nisem mislila na začetku.

Midva sva se poznala 4 mesece, preden sva začela hoditi. Začela sva pa na silvestrovo. Ko me je ob polnoči poljubil tako nežno, kot še nihče dotlej in me pogledal v oči s tistimi svojimi sanjsko modrimi očkami in mi rekel: "Srečno novo leto in upam, da jih bova še veliko preživela skupaj!" Takrat sem vedela, da je on tisti pravi. Od tega je minilo 12 let in še vedno se ljubiva kot takrat, mogoče še bolj. Poročila sva se pred 3 leti, zdaj naju povezuje pa še trimesečni falotek, ki nama je popestril življenje.:love::love::love::love:

Midva sva se prej poznala eno leto, bil je moj najboljši prijatelj....bil je zmerom ful pozoren, me tolažil,....svetoval....tako kakor pač najboljši prijatelji to počnejo.

Pol pa si je on našel eno punco in ko mi je rekel, da gre z njo na sladoled, sem bila ful, ampak ful ljubosumna (čeprav nisem nikoli priznala). Ko je prišel nazaj, me je po telefonu vprašal, kako pa sedaj taka reakcija, ko pa imam svojega tipa.

Čez kak mesec pa 9nebesa....od takrat sva nerazdružljiva....imava 16 mesečnega :hudicek:, sva sveže poročena 9nebesa

In to je to.....po 4 letih, od tega 3 letih skupaj živiva, sva bila znova 1 teden narazen in ko sva se videla, smo zopet občutili metuljčka, točno take kot na začetku....

No, enostavno je en občutek, ki ga imaš samo takrat, ko je to to.

:sloncek::kuza::sloncek:

Ja dober avto je imel, pa ful keša, pa dobr je zgledou... Kaj ne bo pravi! :)-:)-:)-

Ne ne... da ne boste tega resno vzele - sva začela hodit pri 17-ih, tako da takrat tega še ni bilo... To je prišlo kasneje...:)-:)-:)-

Glede na to da se v 13-ih letih nisva niti 1x resno skregala, da uživava v tem da sva skupaj, da imava skupne interese in hobije, da sanjava skupne sanje... se mi zdi da je kar tisti pravi! Ne znam si predstavljat življenja brez njega! Sploh se nikoli nisem spraševala ali je pravi ali ni - to pač veš! In skupaj bova do konca, ko bova umrla pri 93-letih v brodolomu nekje v karibskem morju :love:

...spoznala na novoletni zabavi, kjer sem bila nekaj časa edina :roza:, in šest :modri:...ampak zagrela sem se ravno za mojega :love:. Po enem letu sva začela urejati skupen dom in po dveh letih sva se preselila...mislim, da sva že prej vedela, da sva za skupaj, ampak dobro pa spoznaš človeka šele, ko nekaj časa živiš skupaj :bravo: Po skoraj petih letih zveze sva se odločila za poroko. Že od prvega trenutka se mi je zdelo, da sva za skupaj, oba totalno romantična in nežne dušice. Globoka ljubezen in zaupanje pa pride s časom, ne da se prehitevati :rozica:
Res sem hvaležna za mojega dragega; imava neverjetno dosti skupnih pogledov, hobijev in podobnih idej za življenje...še vedno sem v 9nebesa.
Obilo sreče v iskanju ta pravega....
Mishka

Mariposa, to pa nkol ne veš:zmeden2::zmeden2::zmeden2:Mogoč je, mogoč pa ni.

Stopil je v pisarno in takoj bum bum..

Velik jih je blo prej k so me vabil pa osvajal pa
ogovarjal.. Noben mi ni pršu do živga..

Z njim pa sva bla v eni minuti zmenjena vse! In
od takrat sva nerazdružljiva.;)

Za kok časa - oz. če je taprav?? Zaenkrat je..:zmeden2:

Se pridružujem al bini in ostalim isto mislečim!:rozica:

Sej nisem vedela:zmeden2: Takrat sem bla mlada in nisem veliko razmišljala in komplicirala:)-
Očitno pa je kar pravi, saj dobro furava že 18let:bravo:

O hudiča! Pri meni je pa bila ljubezen na prvi pogled. :love: In sem mojega lubija lovila dve leti oz. v tretje poletje sem ga dokončno očarala in začarala in zdej je samo moj! :)- In boljšega življenskega spremljevalca si ne bi mogla želet, tako da zanj vedno pravim da sem na loteriji zadela. :bravo:

Lp
:kuza: