Pri nas imamo malo neobičajen problem in sicer se punca noče vozit z vozičkom. Stara je malo manj kot 3 mesece in sploh ne vem kako naj jo spravim na sprehod. Problem je že pri oblačenju - vedno joka. Ko jo dam v košaro vozička je pa itak katastrofa. Čez nekaj časa zaspi z dudo in kakor hitro se zbudi je spet jok. Ven greva, ko je sita a nič ne pomaga. Se mi zdi, da jo moti utesnjenost v košari pa je ta večja od običajnih. Ker je vse skupaj zelo neprijetno skoraj ne greva več ven  Gledam druge vozičkarce in se zdi, da vsem otroci lepo spijo oz. nič ne jokajo.
Ali ima še katera podoben problem / lahko kaj naredim?

Moj je bil isti. Zato smo že pri treh mesecih prešli iz košare na športni del, ker drugače se enostavno ni dalo na sprehod. Potem smo še v športnem delu nekaj časa protestirali, zdej smo se pa počasi sprijaznili in celo uživamo. Stari pa smo pet mesecev. Šele zdaj ga lahko tudi kdo od ožjih znancev pelje na sprehod, pa še takrat dežuram pri telefonu 

O ja, tudi pri nas je bilo pri kakšnih 3 mesecih v vozičku samo dretje, tako da sva hodila ven takrat, ko sem vedela, da bo zaspal. Pa bognedaj, da sem se kje ustavila, ker je takoj zaregistriral in se začel dreti. Druge mamice so pa šetale do onemoglosti in sedele na kavicah.  Potem se je počasi stanje umirilo in je začel v vozičku uživat, sploh ko je šel v športni del in ko sem voziček obrnila, da je gledal naprej in ne mene.

Pri naši starejši je tudi bilo tako. Pol sem jo pa namesto v košaro dala v lupinico in je bila srečna, da je lahko malo bolj ven vidla. 

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Moja pupa je bila ista. Ni pa marala dude in je bilo še toliko težje. Je pa bila faza nekje od prvega pa pol do konca tretjega meseca. Potem jo je pa minilo. Nasvet? Mogoče namesto vozičkanja kakšen sling? Pa boš lahko šla na sprehod in vama bo tudi lepo.

JanaB, pri nas je bilo za kakšen teden bolje, ko sem mu dvignila naslon (4 meseci), a se je prec naveličal pa potem spet, ko sem ga posadila v marelo, kjer je veselo bingljal z nogami (10 mesecev), pri 1 letu pa je dobil trikolesnik s potisno ročico, kjer je zadovoljno obračal balanco...

drugače: več ali manj sem ga nosila v eni roki in z drugo roko potiskala vozek (na srečo sem imela športni ročaj), če se je slučajno zgodil tisti dan, ko je za kakšno uro rad posedel v njem, sem kar plesala od veselja!

pravzaprav je šele pri 3h letih začel izražati željo, da bi se vozil v vozičku, ko je v njem užival mlajši brat... za tega pa sem si omislila nosilko, ker sem bila prepričana, da se prav tako ne bo želel voziti: a mulček naravnost uživa v vožnjah z vozičkom!

tako da: priporočam kakšno nosilko, ker so pri takšnih mulčkih, ki se neradi vozijo, prav priročne.

Ker je pri nas isto, se meni to sploh ne zdi neobičajen problem  Včasih je bila galama samo takrat, ko sem jo oblačila, v lupinici se je takoj pomirila, v košari pa spala tudi po dve uri. Ah, to so bili časi 

Sedaj ne mine ne sprehod ne vožnja z avtom brez histeričnih izbruhov. V avtu jo poskušam zamotit, če sva pa same, pa moram ustavit, jo vzet k sebi, malo pomirit, počakat, da najhujše mine in se lahko odpeljeva naprej - par kilometrov ponavadi  Sprehod pa - ko sva oba z  , se ponavadi izmenjujeva (eden jo nosi, drugi poriva voziček), če sem pa sama, je pa to malo težje izvedljivo. Budna v vozku noče ležat, sva dala že športno varianto gor (stara je 4 mes), ki se sicer čisto poleže, pa nič ne pomaga. Upam, da bo boljše, ko bo lahko čisto pokonci sedela. Tako da jo sedaj malo nosim, malo je v vozku, za izredne situacije imam v vozku vedno kengurujčka.

Na začetku sem izgubljala živce zaradi tega, potem sem pa si rekla, da bistvo sprehoda v večini primerov ni v tem, da pridemo do neke točke, ampak da je  na svežem zraku. Ko pa jo vidim, s kakšnim zanimanjem opazuje okolico in mimoidoče, mi pa to ne predstavlja več takega problema, ampak jo z veseljem ven vzamem.

tko so mene "tolažil", pa ni bilo nič drugače. stara 16m, voz ima samo za popoldansko spanje - edino takrat, ko je že na fertik zmatrana in ve, da bo zaspala, jo dam lah not brez tuljenja. prej pa niti spat ni hotla not, tko da smo v bistvu napredovali

sem jo pa zato nosila v raznih slingih in podobnih zadevah, z vozičkom nismo nikoli prišli dlje kot 700 metrov  tam je pa čepela tut po par ur in ven gledala

_____________________________

If you're too open-minded, your brain will fall out.

Hvala za tolažbo