Noro je! Ne vem ,a sem bolna ali kaj. Čisto sem razrvana. Imam 3,5 letnega sina, ki mi bo požrl vse živce. Zadnje dni sem ga večkrat udarila, danes še posebej. Kričim nad njim, ga ustrahujem, tepem ... Bolna sem, vem! Ampak uničil me bo. V teh dneh je povzročil poplavo kopalnice in hodnika, uničil pod v svoji sobi, risal po stenah, mi uničil delovni pribor ... Ne morem več! Ko mi počne take stvari, bi ga najraje zadavila.
Imam zelo visok pritisk, prej v besu sem si ga zmerila in sem imela 183/100. Me bo še kap zadela. Pridem s šihta, pa me cel čas gnjavi mali. Niti minute ni miru. Le zakaj sem se sploh odločila imet otroka, nimam potrplenja. Ko bi prej vedela da bo tako.
Najrajši bi zaspala in se ne več zbudila.
Obsojajte me, saj drugega mi ne ostane. Mogla sem dat to iz sebe.

Hej! Malo se pomiri...

Poskušaj biti čimveč z malim in se ukvarjati z njim...počnita skupaj karkoli...pejta ven, rišita, zlagajta cunje, posodo, berita knjigice, poslušajta musko,... Imam občutek, da se mali počuti malo osamljeno ob svoji utrujeni mamici in so vsa ta dejanja-uničevanje-samo kriki na pomoč... Če bi se z njim igrala, ti ne bi povzročil poplave...

Take a deep breath!!!!


Mislim, da smo bile vse mame že v podobni ali pa takšni situaciji.

Kje pa je očka pri vsem tem? Ali si mamica samohranilka? Otrok želi samo pozornost in to, da jo dobi dela takšne zadeve. Naslednjič ko boš v tej situaciji, ko te bo toliko znerviral, da boš vpila, se probaj zadržati, se obrni in oddidi ven.

In nisi slaba mami, samo preobremenjena!

_____________________________

"Ne daj se Floki! Ostani psetino!"

Anonimna. Najprej malo zadihaj, potem pa razmisli, zakaj tvoj otrok to dela. On išče pozornosti, pa najbrž je že po naravi bolj "navit". Poizkusi ga zaposliti z igrami, risanjem(očitno rad riše, če ti je stene porisal ), pojdita na sprehod....

Pa vsak dan si vzami vsaj pol ure zase. Prepusti otroka možu/partnerju, babici, kolegici...in pojdi iz štirih sten ven, se vsedi na prvo klop, se sprehodi, pojdi na kavo...V glavnem, vzami si vsaj pol ure zase, če ne vsak dan pa vsaj vsakih par dni.

Pa vzdrži se s kričanjem, tepenjem, ker tako ali tako nič ne pomaga, kot si ugotovila, raznen, da sprostiš svojo nemoč nad nemočnim otrokom. Zaradi tega otrok ne bo drugačen ali bolj miren, ali pa je bolj umirjen??? Ni in ne bo.

Srpijazni se, da je pač bolj žive narave in da za to ni nič kriv. Vse to je dobil po tebi ali po partnerju. In ta otrok te ima rad, rad ima tvoj bližino, rad ima tebe, njegovo mamico. Pogovori se s kom, da ti bo lažje, saj nisi edina, ki ima tako živega otroka.

ANonimna, ena  zate....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

SE NE STRINJAM!!!!!!!!!!!!!

Vsekakor je to slaba mama...kako pa lahko mama svojega otroka dan za dnem tepe?Halo?Pa naj dela kaj hoče,ga ne bi mogla dan za dnem tepst,pa še ZADAVIT?????Mi ne misel ne pride!Na misel mi ne pride kaj takega!Zaj ji je žal,da ma otroka?Ja kaj pa je mislila,ko je nastavla da neom rekla kaj....zaj pa je gospodični žal....PA TO NI RES!!!Srce me boli,ko piše kak se spravla na svojega otroka!Ravno včeraj sem zvedla podobno zgodbo za mojo sodelovko(njen mož je neki kriminalist,pa mora v zapor in se oba spravljata na svojega 3 leta starega otroka)mali ne obiskuje vrtca,vsak dan hodi plavi naokrog....mati pa se laže,da pada in ne vem kaj vse!!!!Sosedje pa slišijo krike in dretje malega....Ko sem to zvedla,sem se misla vstat pa it do nje pa bi jo najrajše....
ne bom večp razpravljala,ker mi prsti samo letijo....

Ne vem no...za voljo otroka te PROSIM poišči pomoč pri svojih bližnjih(čas za sebe si vzemi) in daj svojemu otroku možnost do lepega otroškega življenja,naj uživa v dnevih,sploh zaj ko bodo prazniki(pa tud drugače ne samo zdaj),ukvarjaj se z njim,spravi se malo k sebi,ne tepi ga več,ker tega res ne smeš delat!!!!!!Brzdaj se.probaj se k sebi spravit!Srce me boli ko sem to prebrala!

_____________________________

Bodi to kar si in ne to kaj si želijo drugi!!!

Potrebujes pomoc v se vecji meri kot anonimna, ki je postavila temo. Ona se svojega problema vsaj zaveda, ti se pa ocitno svojega ne.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Se pridruzim Marogicinem mnenju in nasvetom.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Bom jo poiskala!

_____________________________

Bodi to kar si in ne to kaj si želijo drugi!!!

tudi jaz imam 3,5 letnico. Vzemi se v roke in nikdar več ga ne udari, kaj šele ustrahovat in podobno. Ajej. Vem, da je naporno, veliko je, da se tega zavedaš. Vse se da z razumom narest. Ko te prime jeza, se najprej skuliraj, otrok rabi le pozornost.

Kje ima otrok očeta? Imaš mogoče kakšno mamo ali druge sorodnike, da priskočijo na pomoč? Drugače pa otrok rabi tebe, mirno mamico, ki ga bo imela rada.

Lepo, da razmišljaš o pomoči in super, da se problema zavedaš. Nekoč sem sama postavila zelo podobno vprašanje in ne me vprašat kaj je sledilo. Očitno se je v tem času tudi na tem forumu nekaj spremenilo, kajti hotele so me "zmleti v prah", me obsojale skratka...škoda, da ne morem več do tistega linka. Jokala sem kot dež a danes sem vsem hvaležna, saj sem se zato še bolj zamislila sama nad sabo. Poiskala sem pomoč pri prijateljici in nekaj časa delala na sebi. In kot bi se zgodil čudež...z otrokom nimam več težav, odlično se razumeva, nima več izpadov, vse mu dopovem. Tudi, ko se trma, se to kaj hitro poleže in kmalu pride in vpraša, če sva spet prijatelja.  Hočem reči...očitno sem se morala spremeniti jaz in moj odnos do njega.
Res...primi se v roke...ne bo ti žal....
Srečno!

Kaj pa, če bi probala uživat z otrokom? Uživat v njegovi družbi, se crkljat, kaj finega počet z njim? Če bi se zavedala zelo v nulo, da se morda zadnjič crkljaš s takim majhnim otročkom, če bi mu dala tisto, kar rabi, dovolj mamine pozornosti najbrž, bi morda imela manj hud pritisk. Pusti vse ostalo, poišči otrokovo ljubezen. Pojma nimaš najbrž več, kolk je fajn lahko. Malo moraš raziskat, kaj bi otrok rabil od tebe. Očitno nekaj drugega, kar mu ta hip nudiš. otroci so tako zelo različni. Eni rabijo veliko zraka, drugi bi počeli kaj s tabo non stop, tretji bi se crkljali, četrti bi ti ves čas nekaj razlagali, peti rabijo dovolj materiala za ustvarjanje, šesti rabijo svoj mir, sedmi rabijo hvalo.... kaj pa vem, kam tvoj spada. Ampak v vsakem primeru rabi mamo, ki se ga veseli. Če si preveč utrujena, si vzami dopust, pa si opočij od vse okolice. POjdi za 14 dni v toplice čisto sama. potem pa začni od začetka, brez gloncanja stanovanja, kuhanja na veliko, samo z druženjem z otrokom, raziskuj, uživaj, vedi, da morda zadnjič lahko res uživaš, vzami kot zabavo, igro, nekaj lepega. Veš, vse je v glavi, vse je samo v tem, kako neko reč vidiš. če tisto stvar rad delaš, ti bo v veselje in te filala z energijo, če ne boš pa živčen zraven, tečen in nejevoljen. Saj vem, otroci znajo biti naporni, vendar je kljub vsemu lažje, če se že prej psihično pripraviš, da boš delala nekaj fajnga, ne pa da boš s strahom čakala, kdaj otrok pride iz vrtca. Uživaj z njim, to je rešitev. Sprejmi ga takega kot je, razišči kaj rabi, pa bodi odločna čisto na miren način. Saj gre, boš videla, da gre.

Po mojem mnenju išče pozornost in je ugotovil, da jo dobi le, če kaj uniči. Samo na žalost potem dobi batine od tebe .




Pri vseh je isto! Pa to je čist normalno, saj te cel dan ne vidi, valda hoče potem malo pozornosti od tebe!!! Pridi domov iz službe, se eno uro ukvarjaj z njim, se igrajta, kaj ustvarjajta, potem se bo pripravljen tudi sam igrati. Halo no, pa saj je tvoj otrok, valda mu boš namenila nekaj časa, potrebuje tvoj čas, tvojo naklonjenost, tvojo pozornost!!!




Glede tega pa sigurno poišči pomoč, tole mene spominja na depresijo .

_____________________________

Lp, petja