Tole bo zvenelo malo bedasto, a moram vprašat- pri nas se babici in tašči ne da dopovedat, da naj vendar nehata pečt samo za praznike in naenkrat. Okol božiča in novega leta in seveda za veliko noč pa po možnosti še za kak rojstni dan in 1.maj nas založita s pladnjem potice in štrudla, torej dobimo 2 pladnja potice in 2 pladnja štrudlja naenkrat, smo pa 4, od tega skoraj triletnik in 2 meseca stara dojenčica. To je nemogoče pojest in sem se že večkrat spraševala, če kje možno komu v LJ to podarit? Kakim brezdomci? V skrinjo tega ne bi dajala, ker bomo pojedli glih do naslednjih praznikov al pa še to ne. In noro se mi zdi, da to sprašujem, ko je veliko ljudi lačnih, zato bi prosila za konstruktivne ideje in ne napad...Razmišljala sem, da bi nesla kar na gradbišče tanovega stadiona, pa ne vem, kako naj to izvedem? Kar vkorakam?

Kamorkoli, samo stran ne metat. Je pa pohvalno, da tako razmišljaš, veliko ljudi bi počakalo, da se pokvari in bi potem vrgli stran (kolikokrat za kakšne praznike vidim v kontejnerju celo potico ali pa kaj takega...me kar srce boli).
Pozanimaj se, kje so brezdomci v Ljubljani (pa sej so vedno kje) pa njim nesi-to bi jst nardila.

Mi je znano. Jaz sem dostkrat v službo nesla, pa kakim sosedom malo, kak kos prijateljicam .. Pa je šlo.
Smo jima pa nekako že malo dopovedali, da naj smirita. Drugač pa, ja, ideja s štadionom ni švoh


_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

piko, ena krasna gesta, kamorkoli boš odnesla

_____________________________

...vox populi...

, poznam to "prenapekanje" hrane, ki je nihče ne je ..potice, pečenka.
Kar se mesa tiče, jaz sem danes naredila iz šunke, ki mi je ostala zrezkev zelenjavni omaki in zraven mlince. Ko je doma kakšna "roštiljada" mami vedno naslednji dan naredineke vrste sataraš in da to meso notri.
Iz kakšne slanine, pršuta (takega že malo pred rokom ) se da naredit super omaka za testenine.
Jaz poskusim "reciklirat", ker pa potice nihče ne je, je niti jemljem ne.
So se pa po večini umiril s tem, samo tašči dopovedat, da če pridemo na kosilo ji ni treba za 4 ljudi spečit pečenke, kure, pa še kakšna govedina iz juhe, ampak ne... baje more tak bit

Kako poznano 

No, jaz vem, da se bodo posledično pri možu v službi ta teden krasno mastili - danes je šel z njim ogromen kos potice

jz sem prej nosila v službo, in valda so se mize kar šibile pod težo, ker nas je pa le enih 30 bab na kupu in vsaka nekaj prinese...

Zdej ko sem pa na porodniški, pa lepo možu napokam, da nese v službo, kadar ima nočno izmeno in takrat nimajo možnosti malicat zunaj. Pa lepo vse pojedo. Pol pa hvalijo potico, pa rulado, pa torto...pa kolk ma fajn ženo da še za njegov kolektiv peče...jz pa od peke sam palačinke znam spečt, ajd dobr, pa rogljičke od pečjaka

Tko, da, kar nesi na gradbišče - te bodo ful veseli, samo moža s sabo vzemi, čene te bo še kdo hotu za svojo imet


_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

Tako, nisem tvegala in šla na stadion, glih iz razloga, da ne bi mislili, da jih podcenjujem. En pladenj sem bolj na blef nesla na drug konec ulice, kjer adaptirajo eno hišo, en velik paket sem pa naštimala in odnesla tri hiše naprej, kjer živijo gradbeni delavci in delajo nočne izmene na dotičnem stadionu. Slučajno sem zjutri enega srečala in se pozanimala še o veroizpovedi, tako da so dobili tudi šunko. Oboji so bili veseli. In nič nimajo proti, če jim prinesem še kake ženske obleke, ki jih ne nosim več. Zdaj sem pa še jaz vesela.

no, evo, pa ste vsi veseli!

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

tole si res super izpeljala

bravo, res si pridna .

Jaz čokoladne miklavže, parklje, zajčke ipd. nesem v materinski dom. So ful veseli ponavadi, jaz pa tudi, da si ne delam skomin...

Bravo piko12 .

Nauk zgodbe: mala sreča je že na koncu ulice, ne na koncu sveta .

Picola1, ten $ plis :O).

Uau, super. Takšne zgodbe imam rada, pa še za obleke ste se zmenili, pohvalno.

Nas je veliko, tako da vse pojemo in "težav" s hrano nimamo.

Imam pa podobno zgodbo glede oblačil, ko sem se smetarju zahvalila, ker nam je smetnjak opral in sva rekla še to in ono,
sva prišla do tega, da ima v Bosni tudi on veliko družino in da mu pridejo prav oblačila in obutev.
Tako sva sedaj že leto dni zmenjena, da menjamo oblačila, obutev, igrače za original bosanski burek, njam.