Pozdravljeni! 

Ali ste mnenja, da dokler nimamo pospravljeno na podstresju, ne bo nic.   Mene zelo bremeni stanovanjski problem. Namreč: lahko živiva v hiši s fantovimi starši ali pa oddideva v stanovanje. Bolj ko premlevam in gledam + in - za eno in drugo manj vem, kaj bi bilo najboljše.

Kakšne imate izkušnje z življenjem v tihožitju s taščo? Ali so res potem, ko pride otrok in ko skupaj z njimi živiš tako tečne?

LP Tina 

Glej ne poznam tvoje tašče, mislim pa da se s taščami kr da živet. Le nekaj ti pa svetujem, da že na začetku postavite mejo - do kje kdo sme.
Boje prva zamera kot pa zadnja.
Ko bo otrok jim tudi ne pusti, da ti vsepovprek soli pameti - ona je svojo vzgojo otrok že dala skoz, naj vajine otroke pusti vama. Lahko pa ti pride tudi zelo prav in ti bo znala ogromno svetovat in pomagat, ko se (predvsem ob prvem otroku) ne boš najbolj znašla.

Vidiš, vse ima + in -, nič ni črno - belo.

Kako pa se razumeš s taščo?
Jaz imam sicer super mamo in taščo , ampak se mi zdi, da sta takšni postali šele zdaj, ko sva z  v svojem stanovanju. Prej, ko sem bila še doma, se tud s svojo mamo nisem tako super razumela, kot se razumeva zdaj. In ko sva stanovala pri fantu, vendar še vseeno v taščinem stanovanju, tud ni blo isto.
Zdaj pa imava mir, vidimo in slišimo se, kadar nama je, in je res super.
Če imata možnost, da bi šla na svoje, raje pojdita.
Ker JE užitek biti sam svoj gospodar.
Kar pa se tiče tistih skrbi, pa mislim, da bi jih imela tud pri 35, 40-ih ... Vedno je nekaj. Samo čisto preveč zahtevni pa vseeno ne smemo biti...
Moja mama pravi, da tud ni imela vsega kar si je želela, pa sva ji bili midve s sestro najlepše darilo. Pa je prvič rodila skoraj pri 26.


_____________________________

*** Vse v življenju se zgodi ob svojem času ***
5. aprila se je rodila najina princeska Gaja :)
18. julija se nam je pridružil še Ažbe :)

Moja življenska napaka je, da sem ostala pri svojih starših. Saj ne da bi bili tako zelo slabi in tudi prav mi pridejo. Ampak se mi zdi, da nismo družina zase in to me čedalje bolj moti. Ker drugače ne gre, bomo letos naredili svoj vhod in stopnišče zazidali. To bo kompromis, ker se mi bo drugače zmešalo!

Če imaš možnost iti v stanovanje, jaz bi šla TAKOJ!

Pojdi na svoje! Ni lepšega kot biti sam svoj gospodar!
Pa tudi odnosi s starši, taščo, tastom,... so veliko boljši.
Preverjeno.

_____________________________

Sreča in zadovoljstvo sta v nas samih.

 V življenju ni pravila - dokler ne boš probala eno ali drugo, ne boš vedela in to, kar ustreza drugim, tebi morda ne bo... Svojo taščo in partnerja pa najbolje poznaš sama.

_____________________________

Kdor si upa, za trenutek izgubi tla pod nogami. Kdor si ne upa, izgubi življenje!

..se pridružujem mnenju Skorpije...poskusi eno ali drugo..
Nati

Kot je rekla skorpija, vsak ima svoje odnose in okoliščine, v katerih je. Jaz zase vem, da imam taščo strašno rada - dokler je nisem poznala, sem bila prepriičana, da vsi vici o taščah držijo - ampak živela pa ne bi z njo! Všeč mi je, da se vidimo in smo skupaj, ko si to vsi želimo. Če z njo živiš, jo gledaš tudi, ko bi si želela malo miru, samote, ko si slabe volje in sam sebi napoti.... Skratka: obstaja možnost, da ti v takšnih trenutkih začne iti na živce.
Obstaja pa tudi pozitivna stran tega, da živiš z njo. Ko boš imela , ne boš iskala varstva naokrog, ker bo že doma. Saj veš, vsaka, še tako skrbna mamica potrebuje kdaj čas sama zase.

Tako, tukaj je za in proti po moji oceni, ti pa pretehtaj. In ne pozabi, da bo vsaka odločitev prava, samo s pravega zornega kota moraš gledati nanjo.

Jaz sem že oboje probala, s fantom živeti pri njemu in na svojem. Pa ti povem, da ga ni čez lasten mir. Ker mladi ljudje rabijo svoj mir. Pa je lahko tašča še ne vem kako dobra oseba. Vsaj moja je, ampak živeti z njo pa ne morem. Moj  se strinja. Tako da če imaš možnost, pojdi na svoje.

Po vaših odgovorih se vidi, da pri nekatirih vici o taščah ne držijo, pri nekarih pa. Pri meni je tako, da lahko rečem, da so "premili" ti vici, pa še kako držijo.
Nažalost, jaz imam obupno taščo. Mogoče je tudi napaka v meni, ampak moja tašča se ne razume z obema snahama in zetoma, tak da ne vem kaj naj rečem. Zanjo smo vsi barabe in lopovi, tak da res ne vem ali smo res vsi mi tako slabi, ali pa je z njo kaj narobe, saj vsi delamo na tem, da ji ugodimo.
Blagor vsem, ki se zastopijo s svojimi taščami, jaz se s svojo vsekakor ne.
Da pa bi še živela z njo, bi pa tak že najbrž pristala v norišnici. Sedaj pa ko imam še problem z zanositvijo, pa je še toliko hujše. Ne bom govorila, kaj vse sem v njenih očeh, samo toliko lahko povem, da nič kaj lepega.

Saj ni problem 'tašča' ali mama, vsekakor je bolje živeti na samem, lahko blizu domačih vendar vsekakor ne v isti hiši. Če pa že ne gre drugače je najbolje, da takoj od začetka določite kje so meje (tako kot so nekatere že napisale) in kar res svetujem, da imate ločene vhode.
Jaz osebno imama super taščo in jo imama res rada, pa vseeno sva z raje na svojem. V bistvu živiva nekje na sredini (cca 8 km) od mojih in od njegovih .
Sicer, pa se dogovori s tojim in skupaj odločita kaj bi bilo najbolje.
Želim ti, da skupaj najdeta najboljšo odločitev.

LP

Nataša


_____________________________

Mama je v manjšini ampak nič zato, se pa bo razvajala....

Ojla!

Najlepša hvala za vse odgovore.   primer je takšen, da so vhod in vsi stroški (elektrika, telefon, ogrevanje ... ) ter zelenica in terasa že ločeni, saj so nekoč že živele tu dve družini. Tako da stika ob prihodu domov sploh ni. Vprašam se samo, ali sem res pripravljena vse življenje odplačevat kredit za stanovanje oziroma najverjetneje pogoltnit marsikatero težko besedo. V tem primeru je stvar drugačna, saj se dela pri hiši (npr. fasada, greznica ...) porazdelijo.

Skratka, vse stvari so ločene, kot dva stanovanja v bloku, en zraven drugega.

Lep sončen dan, Tina

Mtina, jaz ti povem, iz izkušenj, da je veliko lažje odplačevat kredit, kot pa požirat vse tiste besede, ko nisi vsak dan enako razpoložena, da lahko iste stvari isto prenašaš. Ko pa so otroci, je zmeraj kaj, če drugo  ne, se skregaš zaradi otroka, ker starejši(ne samo tašče, tudi mame) itak vse vejo in mi ne vemo nič in meni je groza to poslušat. Rajši plačujem kredit.
Ti pa se sama odloči, kaj ti je bolj pomembno. Jaz vem, da zame ni cene za svobodo in mir.