Nikakor ne morem najti ustreznega časa, da bi naši  ponudila obrok GH. Sicer šele uvajava, ampak je kar problem, ker se naša mala kar veliko doji in če ji ponudim GH po dojenju je že sita, če pred dojenjem, je pa tečka. Kako ste ve to reševale? Razmišljam, da bi mogoče vseeno uvajala po dojenju, ker gre itak samo šele za uvajanje in ni potrebno, da poje ne vem kako veliko. No, dojenje pri naju izgleda nekako takole:
06.00 vstajanje in dojenje
08.00 dojenje in spanje
09.30 dojenje(le malo za žejo, ker greva ven na sprehod)
11.30-12.00 dojenje(tu nekje se vrneva s sprehoda)
14.00 dojenje in spanje
16.30 dojenje
19.30 dojenje pred spanjem
Ponoči še 2x dojenje nekje ob 00.00 in ob 04.00.
Morem še pripisati, da druge tekočine naša odklanja, zato se pač nekoliko več dojiva. Kakšen dan se dojiva mogoče še bolj pogosto, res pa je, da so nekateri podoji zelo kratki, tam 2-3 minute.



_____________________________

"Čim bolj izkoristi sleherni trenutek tistih prvih mesecev- nikoli se ne bodo vrnili!"

MOj Žiga po dojenju sploh ni hotel ničesar več, ker se je lepo najedel. Midva sva začela z žličko kar zgodaj, pri 4,5m in sicer z mlečno-žitnimi kašicami popoldan ali proti večeru, vedno pred dojenjem, ko je bil lačen. Tako je sprejel in se navadil na žličko. Z drugo hrano (sadne kašice) pa sva začela pri 6m, ko je že "poznal" žličko in je kar dobro steklo. V enem mesecu je začel jesti vse (seveda vse kar je za to starost primerno).
Počasi pa bo!

Za prve žličke, če se ne motim priporočajo med dojenjem, torej ko se že malo opomore, mu daš pač tisti dve ali tri žlički. Nato pa ko že malo sprejme, pa sem sama začela dajat kakšne pol ure pred lakoto (ki jo glede na tvoj urnik lahko dobro predvidiš). Na začetku je dovolj 2 x na dan, potem pa počasi začneš zamenjevati za obrok.

Pri nas ni šans, da bi odprla usta za žličko potem, ko je že spila nekaj mleka, ne glede na to, da npr. ni spila celega obroka. Zato ji vedno damo pred obrokom, samo moramo paziti, da ni ful lačna ali zaspana, ker potem niti tiste 2x ne odpre ust. Ampak, naša najraje itak ne bi nič jedla.