Mislim na prijateljstvo med vašim partnerjem in kakšno žensko?
Brez ljubosumja z vaše strani in brez kakršnihkoli namenov/načrtov/želja po varanju s strani vašega partnerja?
Enostavno prijatelja (predvidevajmo, da je to mogoče - no, po mojem mnenju tudi je).
Kdaj bi se vam zazdelo, da ženska od vašega partnerja želi kaj več kakor samo prijateljstvo (ve pa bi vedele, da vaš partner ni za nič več kakor to)?
Kateri znaki, poleg očitnih (zapeljevanja), bi vam to povedali/pokazali?
In kaj bi ve storile v takem primeru, če se vam ne bi bilo treba bati, da bi vas partner prevaral (psihično ali fizično - o tem je že bila debata)?
Aja, pa da ne pozabim - vašega partnerja njeno "prijateljstvo" ne bi motilo.

Prijateljstvo med moškim in žensko NE obstaja. To si potrdila tudi s tvojim postom. Takoj, ko se ena stran zaljubi, ne moremo več govoriti o klasičnem prijatlejstvu.
Najbolje bi bilo (za vse tri), da se partner neha družiti z njo, če je uvidel, da zahaja to prijateljstvo v neko drugo smer, kot si jo je partner zamislil. Ker obstojno vsekakor ne bo. Najprej bo ženska še zaljubljena, ko pa bo po mesecih, letih ugotovila, da ji tvoj partner tega ne vrača, si bo našla drugega. Če ne prej, bo takrat konec "prijateljstva". Facit te zgodbe: to nikoli ni bilo prijateljstvo.
Bodi previdna in se pogovori s partnerjem, mogoče tudi z žensko, čeprav ne vem, če ti bo to kaj prineslo, ker ona bo tako ali tako trdila, da "nič ni". Tak pogovor je za moje pojme brezploden. Počakaj prvo na razplet pogovora z partnerjem in njegovo reakcijo.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Takrat, ko bi mi partner to povedal. In takrat bi ga najbrž začelo motit, vsaj takrat, ko se "pritisku" ne bi več mogel iziognit, če vzamemo, da bi se mu hotel.

Tuki se pa ne strinjam. Jaz sem imela celo srednjo šolo najboljšega prijatelja, vse sva počela skupaj in se noro dobro imela. Z nikomur v življenju se nisem tok presmejala kot z njim . Z žensko se verjetno ne bi imela tako dobro. Nikol ni bilo nič med nama, nikol. Po srednji šoli so se najine poti na žalost razšle, se pa še slišiva in vidiva občasno.
Aja, pa nobene kemije ni bilo med nama, samo in izključno prijateljstvo


_____________________________

Voli me iz inata voli me bez ostatka voli me bilo gde sam bas takvu kakva jesam

Kerensa, prijateljstvo je med moškim in žensko sicer možno... Je pa -evo redko. Zares dvorezen meč tale zadeva. Ona verjetno zaljubljena, on ne, pa vendar prijateljstva noče zapraviti. Kerensa, jaz bi se na tvojem mestu pogovorila s svojim dragim in poskušala razčistiti zadevo. Če je tvoj dragi samo njen prijatelj, ona pa je vanj zaljubljena, je tudi zanjo naporno, da se z njim srečuje v večnem upanju, da enkrat pa mogoče kaj bo... Saj sta lahko prijatelja, prijateljstvo med njima je lahko večno. Le dobro bi bilo, da bi se tvoj dragi tudi z njo pogovoril in ji jasno povedal, da je to med njima le lepo prijateljstvo in da ne bo nikoli nič več od tega. Če ga bo ona razumela bosta še vedno lahko prijatelja. Mogoče lahko postanete prijatelji celo vsi trije. Tudi ona bo nekoč dobila svojega dragega. In vsi štirje boste lahko gojili to prijateljstvo naprej. Če pa je bil njen razlog za srečanja zgolj omrežiti tvojega dragega, se bo pa samo odstranila iz njegovega življenja. Tudi njej je treba privoščiti resnico. Tu pa mora vajeti v roke vzeti tvoj dragi.

Jaz tudi pravim da so taka prijateljstva zeloooooooooooo redka. Skoraj nemogoča, ponavadi vedno pol moški napelje, no lahko tudi ženska- na kaj več.
Moj nima ženskih prijateljstev razen, žene od bratrancev, pa kaka moja sestrična ko se skupaj družimo, ampak da bi imel takšno s katero bi se on družil jaz pa ne, no vsaj upam da nima. To ne pomeni nič dobrega.

Pri nas je bilo dovolj oz. preveč, ko je "prijateljica" začela zganjati ljubosumje in o meni širiti take laži, da se še po vseh teh letih sprašujem, od kod ji domišljija. Do takrat možu (tedaj še fantu) nisem tega prijateljstva nič komentirala, čeprav se mi je zdelo, da nekaj ne štima (sem bila frišna na sceni in nisem mogla vedeti za ziher, tako da sem bila pač tiho).

No, pa je ob njenih izpadih postalo jasno tudi njemu in je pač prekinil stike. Kolikor vem, ga je precej prizadelo, da ni bila odkrita do njega in da sam ni pogruntal, kaj se je dogajalo. Ko sva jo eno leto po tem slučajno srečala in ji povedala, da se čez en teden poročiva, se mi je pa kar zasmilila - ostala je brez besed, prebledela in se tresla. Hja, boh pomagaj.

Ojej, vidim, da ste narobe razumele... Ne, ne gre za mojega Kamikazo in za kakšno njegovo prijateljico.
V bistvu sem jaz tista ženska-prijateljica. Jaz imam prijatelja, s katerim sva že leta in leta kot rit in srajca. Med nama ni nobene kemije in imava vsak svojo družino. Kljub temu pa uživava v družbi eden drugega, marsikaj si zaupava in v bistvu oba želiva, da to najino prijateljstvo traja.
Zdi pa se mi, da je njegova punca tista, ki bi ji to sčasoma znalo začeti presedati oz. bi morda celo nehala verjeti, da med nama res ni nič. Če eden drugega vprašava za nasvet, ne gledaba na uro, kdaj se pokličeva, seveda pa se ne motiva, ko veva, da imava pomembne(jše) opravke. Pošiljava si e-maile, predvsem tiste "funny varianta" in kakšnega bi se dalo tudi narobe razumeti. Skupaj hodiva na pijačo itd. Seveda se srečujemo tudi vsi skupaj, tudi prijateljevo dekle, in tudi midve se dobro razumeva, ker nimava razloga, da bi se kregali. Deliva si tudi materinske izkušnje.
Kljub temu pa je meni do prijateljstva z njim (in njemu z mano) veliko in tudi njemu (in meni) je veliko do tega, da se on s svojo punco dobro razume in da jaz ali najino prijateljstvo ni in ne bo vzrok za prepir.
Zato me je zanimalo. Da midva za njo ne prekoračiva meje.
Čeprav do sedaj ni še nič rekla. Ampak to, da je tiho, še nič ne pomeni, kakor vsi vemo.

Ce poklice kera zenska "prijateljica" privat in ne kera iz sluzbe kjer dela meni grejo lasje pokonci. To se je dogajalo parkrat in sem cist popizdevala ker moj ni znal svojim bivsim prijateljicam, bolje da nevem kaj je imel z njimi, povedat da ima zdaj zeno in otroka. No prenehale so ga klicat. Mogoce se vam zdi da sem LJUBOSUMNA, nevem verjetno sem, vendar nebi bila ce moj nebi parkrat naredil par svinjarij meni za hrbtom. No on zdaj ze ve, ce ga bo sral da pakiram kufre in odhajam s tamalo domov v slovenijo.

prijateljstvo moški - ženska brez medsebojne kemije je ne samo možno, ampak čist normalno in kolker vem dokaj pogosto. mi ni razumljivo da bi moral kdo zarad tega ljubosumje zganjat.

Jaz imam pa izredno slabe izkušnje z bivšim fantom, ko so bile prijateljice kaj več.... pa v začetku nisem bila ljubosumna, ker sem verjela v prijateljstvo, a kaj ko se je potem izkazalo, da ni tako nedolžno kot sem mislila...
In od takrat naprej sem izredno nezaupljiva do žensk(ja, saj vem da je krivda tudi  njegova ne le njena - saj zato pa je bivši!!!) in njihovega prijateljstva...
Sedaj sem srečno poročena in moj mož zaenkrat nima nobeih tako dobrih prijateljic, a povedano iskreno bi me najbrž razneslo če bi kar naenkrat ena začela klicati! Je pa res, da je tudi full od ženske , ki bi bila prijateljica full odvisno - saj veste, da so ene pač take sorte, da se jim že na daleč vidi da niso ravno prijateljskega tipa....
Ja, na žalost nas izkušnje zelo zaznamujejo in ljubosumje se težko izkorenini. Na žalost!

Prijateljstvo med moškim in žensko JE možno!

Jaz imam zelo dobrega prijatelja, s katerim se:
- slišiva po telefonu vsak drugi dan
- odkar imam hčer se vidiva recimo 1x na mesec, prej sva se pa 1x na teden. Razlog je predvsem pomanjkanje časa z moje strani, ker ne živiva v istem kraju.
- Pošiljava si sms-e.
- Poveva si bolj ali manj vse.
- Z mojim možem se poznata in se dobro razumeta.

Naj začnem takole - kako bi ti reagirala Kerensa, če bi imel tvoj Kamikaza tako prijateljico, kot imaš ti prijatelja...kako bi ti to sprejemala, da ga pokliče kadarkoli itd...meni to nebi bilo všeč, ker ni potem daleč izjava:mi je boljši prijatelj in se lahko z njim vse pogovorim, s tabo (partnerjem) se pa ne morem..in obratno..vedno človek, ki gleda s strani drugače sodeluje v debatah in mišljenjih kot dva, ki si delita vse skrbi...meni osebno take stvari ne bi bile ljube in tudi sama nimam takega prijatelja..imam pa prijateljice..vsak, ki pa lahko manevrira v taih prijateljstvih pa ok, če je res..

Mogoče bi dodala samo še to, ko trdim, da prijateljstvo med moškim in žensko ne obstaja. Tu sem mislila na dobro prijateljstvo in ne na dobra znanstva, kar je zame osebno velika razlika. Sama imam že 18 let moškega NAJBOLJŠEGA prijatelja, vendar je gay. V tem smislu prijateljtvo med moškim in žensko seveda obstaja. Drugače so pa vse to zame samo znastva ali pa "nesrečne" ljubezni ali vsaj simpatije ene izmed strani, kajti človek se z nasprotnim spolom nima namena seznaniti, da bi mu bil samo prijatelj.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Evo tud moje izkušnje so take, kot Marogičine. Tud jst sm mela že kar nekaj takih izkušenj, ko sem mela moške prjatle po nekaj let. Na koncu je blo vedno tko, da so se mi izpovedal in rezultat je bil, da sem jih izgubila.
Trenutno mam tud enga res zlo dobrga prjatla. Pr njemu je čist druga zgodba. U bistvu sva se spoznala glih tko, da je bil on na začetku čist prfuknjen name, pa jst nism palila niti slučajno. Ko se je spustu na realna tla in je vidu, da ne bom popustila, sva pa postala prjatla... In to zlo dobra: vsak dan klicat, kofetkanje vsakodnevno... Jst sm si najdla fanta, on si je najdu punco... Ta čas se videvala nisva, ker sva bla predelč eden od drucga, sva se pa na vsake tolk slišala. Zdej sm spet samska in se spet dobivava. Njegova to dopušča, ker ve da sva res samo prjatla in je sama rekla, da itak če bi kej blo, bi že blo. Neki pa ne ve, kar moti tud mene: odkar sm samska, je njega spet prjel, da bi osvojil mene, če bi jst tko hotla. In tko je že skoz. To mi je tud večkrat že reku, da če bi jst njega hotla, bi me takoj poroču. Ampak ker sem trdno odločena da NE in on to tud VE, sva pač prjatla...
Uf hotla sem samo to povedat, da zakaj se pač strinjam z Marogico in sem opisala tole zgodbico.
Kerensa: jst bi postala 'ljubosumna' šele takrat, ko bi se moj partner začel bolj posvečat svoji prjatlci, kot men. Takrat bi začela razmišljat, če ni mogoče raj z njo kot z mano. Sama veš kje so meje in ko bo njo kej motil, bodi brez skrbi, da bo povedala!!! Sicer pa, če sta prjatlci, jo lahko tud SAMA VPRAŠAŠ za dovoljenje!!!! Jst osebno bi to ful cenla...

Kerensa pa smo res razumele narobe. No, ampak jaz bi na tvojem mestu vseeno omejila vajina srečanja na tista skupna, ko ste skupaj vsi štirje, torej oba para. Saj je lahko tudi tako zelo zanimivo. Tudi midva z mojim imava nakak tihi dogovor o tem. Saj ne rečem, da nisem nikoli šla na pijačo s kakim prijatejem ali znancem in tudi moj srček je šel. Ampak bi mi bilo pa nelagodno, če bi se to začelo ponavljati. Imava svoj krog prijateljev (parov), s katerimi se druživa. Imamo približno iste interese, trenutno smo vsi padli v gradnjo ali pa adaptacijo hiše in tem nikoli ne zmanjka... Če imata s tvojim dragim lepo zvezo je nikar ne postavi na kocko zaradi prepogostih srečanj s prijateljem. Sicer pa, saj svojega dragega verjetno že kar dobro poznaš in boš že vedela kdaj se mu bo pod pokrovom začela nabirati para...

Moje vprašanje - zakaj sploh delati paro??Ugotovila sem, da nas je velika večina, ki imamo za sabo neke brodolome...če smo si zdaj uredili dom in lepo družino zakaj se igrati z ognjem? Meni kaj takega na kraj pameti ne pade..

Aja, če je pa tako, bo pa že povedala, če ji kaj ne bo prav. Vsaj po moje naj bi. Saj veš: kdor besede špara, kruha strada.
Lahko jo pa res tudi vprašaš, da se prepričaš, da je res ne moti. To bi bilo še najlepše s tvoje strani.

Moj  ima dobro prijateljico že o ho ho let.  Poročeno, z tremi otroci. Še iz "mladih" let. In zdaj naj bi zaradi mene prekinil stike z njo. Pa naj še povem, da meni ženska niti malo ne potegne. Pa nosem ljubosumna najno, samo enostavno mi ni simpatična. In ko se najavi na obisk grem brez problema nekam na kavo, da onadva v miru počvekata. Pa kaj. Saj on ni moja lastnina, da bi mu dirigirala, s kom se lahko druži. Tudi jaz imam dobrega prijatelja, s katerim se dostikrat slišim, dobivamo pa se tudi v družinskem krogu. Z njegovo ženo se krasno razumem, ampak v osnovi sva prijatelja midva. Nezaslišano?

Jst sem imela v letih ko sva z mojim začenjala, enega super dobrega prijatelja. Torej zame, je možno. Med nama ni bilo nikakršne kemije, energije pa ogromno. Še danes se objameva, če se kje srečava. Itak so pa vsi mislli, da se dol dajeva.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Tole razlaga mi je zelo blizu. Aja, sicer pa jaz pravim, da je prijateljstvo med moškim in žensko možno zgolj in izključno pod pogojem, da ne iz ene ne iz druge strani ni nobene kemije.
Jaz sem se z dosti fanti zelo dobro razumela, res so bili prijazni in fajn, ampak jaz nisem čutila tiste telesne privlačnosti niti za pikico. Lahko bi bili fajn frendi, oz. smo bili. Ampak slej ko prej so vsi hoteli več. Saj ostaneš znanec, kolega, ampak to ni prijateljstvo.

Moje najboljše prijateljice so bili v različnih obdobjih življenja, razen ene, vedno moškega spola.
Tako, da sem jaz ena tistih, ki verjamejo v obstoj prijateljstva med moškim in žensko.

Kje so meje?
Kaj pa vem? Dokler enemu ne začne mrgoleti med nogami ko zagleda drugega

 

Z njo sem se že velikokrat pogovarjala in vsakič posebej mi je zatrdila, da nima nič proti najinemu prijateljstvu. Ampak ženska intuicija mi nekako ne da miru. Lahko, da se motim, ampak imam občutek, da je samo tiho iz ljubega miru. Ona se zaveda, da sva se midva poznala in bila prijatelja že več let prej, preden sta onadva začela svojo zvezo in si ustvarila družino. In ko sta po prvem otroku imela rahlo krizo v odnosu, ji je tudi povedal, da se svoji družbi (s tem je mislil na vse prijatelje in prijateljice, ne samo name) zaradi nje ne namerava odpovedati. Kar mu v osnovi dam prav, saj naj tega ne bi naredil nihče od nas. V današnjih časih je lažje najti novega partnerja kakor novega dobrega prijatelja. Kljub temu pa nočem, da bi bila jaz razlog za kakršenkoli prepir med njima. Kajti imam občutek, da, čeprav se midve z njegovo punco normalno razumeva, ona vseeno noče povedati (meni), kar ji leži na duši, ker misli, da bom povedala njemu, on pa bi ji potem doma kaj očital, da se vmešava v njegova prijateljstva in jih poskuša uničiti ali prekiniti.
Ne vem, no...

Kerensa, zavedaj se, da si ti njegova in ne njena prijateljica...tudi jaz ti nebi na njenem mestu povedala vsega....in ne obremenjuj se z njo. Pač noče biti tvoja najboljša prijateljica...