Pozdravljene,

< Sporočilo je popravil Teni RR -- 8.11.2007 13:41:59 >

_____________________________

Sinek moj je najvecji zaklad v mojem zivljenju

Se opravičujem za škrata, ki je skočil vmes.

Rada bi vam tudi jaz povedala vso mojo zgodbo in vam zastavila nekaj vprašanj. Pred 2 tednoma sem zvedala najlepšo novico, da sem zanosla. Prvi pregled pri G imam komaj 19.11. Zato še nevem točno kateri teden sem noseča, vendar po kolendarskem izračunu sem 7t. Imam kar vse tipične lasnosti nosečnosti: boleče prsi, nenehne slabosti, vetrove, napihnjenost, tudi zredila sem se že lepo, tako, da sem tipična nosečnica.

Imam pa nekaj vprašanj: Kdaj je pametno povedati za nosečnost staršem, prijateljem? In zanima me kako so vaši starši sprejeli to novico, ker jaz sem že svoji mami nekaj omenila in je bila zelo hladna. Pa vem, da me je razumela, ker sem jo potem vprašala. Tako da sem bila že zelo razočarana nad tem. Želela pa sva staršem povedati pač malo prej, zdaj pa me je minilo, da bi še kdo izvedel.

_____________________________

Sinek moj je najvecji zaklad v mojem zivljenju

Midva sva povedala staršem kar takoj, pa nekaj kolegic ve, v katere zaupam. Ostali bodo zvedeli pa malo kasneje, vsaj do NS, da zdržim. Aja, pa tetke seveda vedo, sploh ena, ki ji največ zaupam, ker je edina, ki je razumela moje težave, ki sem jih imela. Sama se namreč zdravi že 14 let za neplodnost.

Jaz sem mnenja, da naj vedo samo tisti, ki jim lahko zaupaš, ker moje mišljenje je tako, da nisem nobenemu dolžna potem razlagati, če pride slučajno do SS.

Taly tudi midva sva bila tega mnenja, da izvedo tisti katerim jim zaupava in tako sva tudi naredlia. Vendar med te osebe sem jaz štela tudi svojo mamo, ki me je v življenju že velikokrat razočarala, vendar zdaj je šla čez mejo. Niti vprašala me ni kako se počutim, kdaj imam rok, nič od ničega. Očitno je pričakovala kakšno pisno razlago. Tukaj sva se zelo oštela in mi je danes za to zelo žal.

_____________________________

Sinek moj je najvecji zaklad v mojem zivljenju

Midva sva mojim staršem povedala še isto jutro, ko sva naredila test. Sicer pa sta vedela že od prejšnjega dneva, ko sta me videla, kako se med tekom držim za prsi, ker me je vse bolelo 
Ostali pa so izvedeli seveda kasneje. Najbližji mogoče malo prej, večina pa tudi tam nekje po NS.

Glede tvoje mame lahko samo rečem, da mi je žal in da močno upam, da bo to kmalu sprejela z veseljem in težkim pričakovanjem


_____________________________

Vsak dan nam sije sonček Gašper!

Tudi midva sva najprej povedala staršem in moram priznat da so tudi moji starši ob prvi novici delovali malo hladno.Ko jih danes pogledam vem da je bil to prvi šok saj že komaj čakata rojstvo svojega prvega vnuka.Boš videla da bo veselje in da se bo tvoja mami veselila z vami.
Kar se pa tiče ostalih ljudi so pri nama izvedeli še pred prvim pregledom, saj je bil moj mož tako vesel da novice ni mogel zadržati v sebi.Ampak vseeno mislim da bova naslednjič počakala kak teden več preden bojo izvedeli prijatelji.Želim ti lepo nosečnost.

z mano sta sle pa mami pa tasca na pregled....  ko sm prsla vn in sm prkimala, se je tasca kr zjokala in me objela... tko da je ginekologinja rekla- " a to je pa mami"  pa smo se pol vse skup mal nasmejale... tko da smo sle pol na kavico.. in je tasca vse veselo preklicala, pac svoje sorodnike in jim sporocila da bo babi... midva sva pa sporocila ostalim...

Midva sva staršem povedala takoj, dvema prijateljicama tudi. Vsi ostali pa bodo zvedeli ta teden, ko opraviva pregled - nuhalno svetlino (12.teden). Moja nosečnost je rizična, v 6. tednu sem krvavela in se mi je zdelo tako najbolj prav, da poveva takrat, ko bo bolj ziher, da ne bo kakšnih komplikacij in bi potem morala vsem razlagat, da npr. kaj ni v redu.

aja romy nc se ne sekiri, pr men so bli tut moji bol hladni, njegovi pa so cist navduseni... ma mi je vseen ves, ker mam take starse, in ze dolgo vem na cem sem pr njih, sta me tut oba dostkrat razocarala... sm pa vesela ker je pa stric (moj brat) fulll happy in to da vsem vedt... lepo je met nekoga k te podpira....

Jaz pa sem mojega presenetila v začetku 3. meseca z darilcem in čestitko, da bo decembra postal ati. Svoji mami sem povedala že prej, samo sva se zmenile, da ne govoriva še ostalim, ker se nikoli ne ve. Potem sva z dragim pa po NS povedala tudi njegovim in ostalim ljudem okoli naju.

ROMY1612 ti in tvoj mož ste nuklearna družina in vidva sta naredila bebico - to je najbolj pomembno. vi ste zdej ena celota in to nabolj šteje dost žensk se npr. poroči v tujino al pa na drug konec slovenije - za te je njihova nuklearna družina njihov dom. in zate naj bo isto uživaj v svoji nosečnosti in čestitam

Prvič sma počakala do NS in potem povedala, razen jaz sem moji mami prej. Drugič pa sma povedala še pred 1. pregledom.

Draga Romy,

Najbližjim (staršem) lahko poveš takoj  da boš bolj mirna oz ko se ti bo zdel najbolj primern čas  ( da vidiš kako sprejmeta) pa ju pač prosiš da naj zaenkrat še pač to med vami. Ko je bila moja sestra naredila test in ji je pokazal da bo mami je bla tak vesela da bi celemu svetu povedala in takoj so zvedli vsi sorodniki, prijatelji, prijateljice, sodelavci itd...... Veselje je bilo prehitro saj je je malemu kmalu za tem v 9em  t. nehal bit srček.
Moram pa povedati zase da sem povedala še isti dan ko mi je test pokazal, kakšni slabi dve uri za tem. Zakaj sem povedala tako hitro?! Bilo me je strah kako bodo to sprejeli moji starši, ker sem še študentka itd. Ko sem povedala mami je bil cel vrag in joj ne vem kaj, ata pa ni nič kompliciral je rekel bom pa  tokrat dedek če se prej ni posrečilo (pri sestri). No in ko je mama par dni zganjala štalo  sem bila že tako daleč da sem  prišla domov z prvo slikico in ji povedala da srček že bije. Takrat se je začela počasi mirit in se je celo nasmejala. Zdaj je sprejela in skoz skače z nekimi vitamini in sadjem okrog mene da jih moram jest in da naj z mojim  si vzameva večjo sobo v hiši za spalnico itd. Ko pa je še videla da so od mojega starši novico veselo sprejeli (njegova mama  mi je takoj drug dan že kupila prvo flaško za malega) pa je moja mama  vidla da je zganjala preveliko štalo in da je čas da se popolnoma pomiri. Včeraj sem imela NS in mama je bla prva ki je želela videt CD nuhalne ko sem prišla domov  Verjetno so bili tisti njeni prvi odzivi na novico posledica šoka :) in mislim da je lahko starš še tako hladn pa se bo prej ko slej če ne prej ob prvi slikici vnukeca iz UZ začel počasi mehčat.

Konec koncev pa sami odločamo o tem ali si želimo družine ali ne in zato ne rabimo dovoljenja staršev, sploh pa če z dragim živita na svojem (midva še ne in me je bilo zato toliko bolj strah). Tako da uživaj nosečnost naj ti bo to najlepših devet mesecev in se ne preveč obremenjevat s tem kako bodo sprejeli, še preveč skrbi po prišlo v življenju, šparaj živce za tiste stvari. Pa srečno


< Sporočilo je popravil lara larissa -- 8.11.2007 12:26:06 >

Jaz sem prvo nosečnost povedala doma komaj pri šestih mesecih, čudno, da nihče ni opazil moje nosečnosti. Mami je sprejela; ja kaj boš pa zdaj, skratka, hladno. Pri drugi sem ji povedala nekje po tretjem mesecu. Da ne omenjam komentarja. Zdaj, tretjič, pa tudi nekje po 4- 5 mesecu.  Niti enkrat vprašanja, kako se počutim, kako sem, niti najmanjšega veselja. Tudi sedaj niti ne pokliče me, niti ne vpraša za svoje vnuke, skratka nič. Moj brat je zanjo BOG. In žal sem se morala s tem sprijazniti, čeprav je trajalo ca. 10 let. Tolažim se samo s tem, da sem za najin odnos poskušala narediti res vse. Tujci so se veselili z menoj novega bitjeca, lastna mati pa žal ne. Prej se boš sprijaznila, da taka pač je, bolje bo zate. Ti in mož sta sedaj družina in novo bitje je del vaju. Ti imaš svoje življenje, čeprav misel na tako mamo boli, in to zelo. Poskušaj najti žensko  oporo v prijateljici, s podobno težavo ali pa mi piši na zs. Jaz žal se še vedno sprašujem, zakaj je ona moja mati, ki to ni. Črta tudi sestro. Kako sta se pa drugače razumeli z mamo? Saj vendar ve, da si ženska, da enkrat si boš ustvarila družino.
Prijateljem sem povedala nekje po NS, res najbližji prijateljici pa takoj. V službi tudi takoj, saj so me hoteli dati nekam nadomeščat. To jim pa ravno nisem mogla obljubiti.
Veselim se s teboj novega bitjeca. Ti, mož in tvoj otrok ste največja sreča.
Veš kaj me je pri tem izučilo, da vsak dan svoje otroke objamem in jim rečem, da jih imam rada. Ker jaz tega nisem nikoli doživela.
Lep pozdrav

deceberka,to je pa žalostna zgodbica. hudo mi je zate! jaz imam z mami super odnose in sem zelo srečna. in šele zdaj vidim, kakšno srfečo imam, da imam tako dobro mami...

Ko boš sama želela. Midva sva povedala tašči, tastu in mojim kmalu. V službi sme povedal zaradi bolniške. (drugače sem hotela šele po NS) Kolegice še ne vedo. Zaradi krvavitev sem čakala na NS, ker je bila slaba čakam na AC. Se pravi bom povedala med 4 in 5 mesecem, če prej ne opazijo.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

pozdravljene
romy,mi je hudo za tvojo mamo..mogoče pa enostavno ne zna prav odreagirati..ko sem jaz prvič zanosila,sem povedala mami,pa tudi ni bila najbolj navdušena,saj še nisem imela stalne službe..potem pa se je sprijaznila in komaj čakala,vendar sem imela težave in v 11.tednu splavila(odmrl je zarodek-toksoplazmoza)..seveda smo bili vsi žalostni..sedaj sem v 10.tednu,upam na najboljše..povedala sem staršem,vsi so veseli,drugim še nisem želela povedati do NS vendar sem morala v 8.tednu v bolniško zaradi bruhanja in nato sem še zakrvavela..tako da sedaj vsi ugotavljajo zakaj me ni v službi in če sem noseča..tako da bom mogla prej kot slej povedati..

želim vam vsem vse dobro in lepo nosečnost!lp

Midva sva tudi povedala samo staršem in jaz sem dvema kolegicama. Po NS sem rekla da vsem povem, potem pa slabi rezultati, tako da sedaj bodo komaj izvedeli po AC, če bo vse uredu seveda.
Mislim, da vsak pri sebi ve kdaj je tisti pravi čas, jaz sem osebno mnenje da raje ne povem, dokler nisem skoraj 100% (ker to itak ne moreš biti nikoli) da je vse vredu. Pomoje je nabolj grozno to da moraš vsem razlagati zakaj nisi več noseč, če pride do tega neljubega dogodka!

_____________________________

Lp

Najprej bi se res vsem zahvalila za vaše želje, nasvete in tudi izkušnje, ki ste mi jih zaupale. Res vas je lepo imeti.
decemberka: z mamo sva bili vedno nekako povezani, ker sva imeli težko prihodnost (ko sta se moja dva ločila), takrat sva bili zelo povezani. Nato je moja predraga mama dobila si moškega, ki bi naj bil zdaj moj očim (že 12 let) in ga jaz enostavno nisem mogla sprejeti iz tega razloga, ker je hudoben (zavrnil je tudi svojega sina). Tudi z mamo zdaj se ne razumeta najbolje. No in takrat je ona dala njega na prvo mesto, tudi takrat ko me je vdaril. To ji najbolj zamerim. Vendar to še ni vse. Celo otroštvo se enostavno nisva razumela, nato sem dobila zdajšnjega fanta, ki ga je sprva imel zelo rad, nato pa enostavno več ga nima in nama je prepovedal, da še kdaj prideva tja. In to iz ljubega mira. Zato več ne grem domov. Mama pride k meni, vendar vem, da jo "hujska proti meni" in ona temu podlega. Zato je to.
No zdaj veš mojo zgodbo opisano na hitro. Hvala bogu, da imam mojega, ki je zelo zlati in razumevajoč že celih 6 let.

_____________________________

Sinek moj je najvecji zaklad v mojem zivljenju

ja, hvala bogu, naši možje so najboljši na svetu  me veseli in sem prav vesela, da nas je tok velik, ki lahko to rečemo - to pomeni, da mamo svoj dom

Jaz sem mojim staršem hotela povedat prej, ampak sem zaradi krvavitev počakala do NS. Tašči in tastu sva povedala šele ko sem bila že pet mesecev noseča. Pač živijo daleč stran in nimamo nekega dobrega odnosa, zato se mi ni mudilo jim povedat. Reagirali so itak hladno.

midva sva se po opravljenemu testu samo smejala,moji mami je bilo takoj jasn zakaj se gre in ko sva ji to tudi potrdila je bila zelo vesela tudi oče je kar z navdusenjem sprejel da bo prvič dedek,ampak vsi smo se odločili da bova z novico počakala do prvega pregleda pri ginekologinji in ko je bilo vse uradno potrjeno sva povedala še ostalim.romy in decemberka jaz vaju poskusam razumeti imam prijateljico ki je bila v podobni situaciji njena mama je alkoholičarka in se danes ko ima vnukinjo staro en mesec ji ni kaj prida mar,vem da je bilo prijateljici najhuje ko jo ni svoja mama prisla obiskat v porodnišnico,ampak jaz pravim nekatere ze imate svoje soncke v rokah nekatere jih bomo še imele in za te moramo živeti.probajmo poiskati sreco v nasih sončkih in v ljubecih parterjih.