Zanosiš. Čakaš, da mine nekaj tednov, da imaš prvi pregled pri G in upaš, da ti povejo, da je vse ok. Potem čakaš na nuhalno, da ti povejo, da je ok (tista, ki pač gre). Po nuhalni se čas vleče ko jara kača, izveš, da je zdaj veliko možnosti, da odkrijejo kromosomske napake in do morfologije čakaš, kjer spet živčno upaš, da bo vse ok..Potem spet čakaš..do poroda..pa se spet bojiš, kako bo šlo, da se kaj ne zakomplicira..
Ah ja, prvič sem tako daleč ampak, res..si kdaj še mirnih živcev?


_____________________________

Vsak človek je zase svet- čuten, svetal in lep, kot zvezda na nebu!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Naši živahni deklici se je pridružil prvoaprilček :)

ja itak, če si flegma. Drgač si pa res lahko skoz non stop na takem adrenalinu, kot ga opisuješ.

To je res dobro vprašanje ja, ampak mislim, da dokler nimaš  dejansko v naročju ni nič in ti tud ne 100%. Žal je vmes tolk dejavnikov na katere nimaš vpliva tak da mislim da je bolje, da se ne obremenjuješ tolk s tem kaj je lahko narobe, ampak kako lepo bo, ko bo otrok končno tukaj. To je moje mnenje.

Ja, če si tak človek (in jaz sem ), ki se skoz boji, da bi šlo kaj narobe, enostavno ne znaš uživati v nosečnosti. Skoz se nečesa bojiš, pa čakaš, da bo ta preiskava skozi, pa ta pregled itd. Ampak da te potolažim, ni nič bolje, tudi potem, ko rodiš, pa gledaš, a imam dovolj mleka, a se dovolj redi, a bo vse v redu itd. Tako da če si komplikator, si pač komplikator.
Probaj se v glavnem čimbolj sprostiti in se prepričati, da bo vse šlo v redu in probaj uživati v nosečnosti, ta čas je res tako lep, pa tako hitro mine.


_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

ko rodiš... pa še potem ne... potem se začnejo pa druge ”težavice”...
jst sm pri taprvi nosečnosti komaj prišla iz porodnišnice in dobim poziv, da se moram takoj javit na vrazov trg, sum na fenilketonurijo. na srečo je nima in so sum pri šestih letih ovrgli. ampak se je pa pol kaj drugega našlo, začelo... na srečo nikoli kaj hujšega, smrtno nevarnega... ampak živčki pa skoz delajo. drugi pa, npr. ni pretirano bolan, pa skoz buške kasira, pa si je zobek odlomu, pa glavo preklal, pa enkrat skor zadušil... joj stalno nekaj, da živčki delajo od zanositve naprej...

Tud mene je vse tri mesece mela panika.In žal se je končalo.V drugič grem bolj sproščena.

Aspirin, žal mi je zate, tko kot za vsako, ki se je poslovila..sama sem že 2x doživela to in sem sedaj bolj previdna. Se nikakor ne morem uživet v to, da bo vse ok in da bom mama Zdaj čakam na morfologijo in upam na najboljše. Vem, da se s porodom ne bo končalo, se preveč poznam. In mojga  tudi, ki še bolj paniko zganja. 

_____________________________

Vsak človek je zase svet- čuten, svetal in lep, kot zvezda na nebu!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Naši živahni deklici se je pridružil prvoaprilček :)

Če se ti je že zgodilo to, da se je slabo končalo, je čisto normalno, da te je strah. Pred hčerkico sem tudi sama imela splav, ker je plodu nehalo biti srce. Ko sem ponovno zanosila, me je bilo na začetku vedno strah, ko sem šla na wc, da bo kakšen sumljiv izcedek.
Drugače pa sem si kar nekako vbila v glavo, da bo tokrat vse ok in sem večinoma uživala v , predvsem pa na vseh UZ.

Hehe, ko sem začela brat tvpj prvi post, mi je šinilo čez glavo, da v bistvu ko zagledaš plus na testu, se šele začne vsa skrb za malo bitje, ki raste v tebi. In da se te skrbi kot mama ne moreš nikoli več znebiti.

No, sej men se tudi to plete po glavi, da od plusa naprej je sama skrb

_____________________________

Vsak človek je zase svet- čuten, svetal in lep, kot zvezda na nebu!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Naši živahni deklici se je pridružil prvoaprilček :)

jap to so pa mulci. Skrbi, skrbi, skrbi. Mene je bilo res fejst strah prvo noč doma z malo štučko. Ajej, kar naenkrat imaš odgovornost. Nisi več sam, odgovoren si še za neko malo življenje in to je me zadel, kot da bi dobla cegu na glavo. Pa gre. Ni pa teh skrbi nikdar konec.

Po moje do smrti nimaš čisto mirnih živcev. Ko se otrok rodi, imaš pa druge skrbi. Podobne in tudi drugačne.

Nasy, se čisto najdem v tvojem opisu, mene tudi celo nosečnost nekaj skrbi, samo se to, preverjeno, kar nadaljuje.  Potem pa še ta rek, mali otroci-m. skrbi, veliki-velike s. Pa smo v začaren krogu. Tako je to, če si starš.

_____________________________

:)

No, moram te pa potolažiti, da so več ali manj sami lepi, luštni in srečni trenutki, za katerimi se skrb komot skrije. Tako da brez panike.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

ja jaz se tudi najdem v tem...
skoz ene skrbi...jutri mam spet pregled pa me spet skrbi!Zdj ko sem proti koncu,sm vedno pripravljena,vsakič ko me kaj špikne,mislim,da bo že akcija....
Verjetno se temu ne da izognit!

_____________________________

Naš sonček škorpijonček Taj Tristan,6.11.2007*****

Življenje ni igra na srečo,temveč rezultat naših misli in dejanj.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nasy,mislim,da je to sestavni del vsake nosečnosti.Še tiste ta najbolj flegma  verjetno vsaj pred pomembnimi pregledi črvička v trebuščkih.
Jaz osebno sem bila kar skulirana,ampak čakanje na izvide THT,pa morfologija...pa ponavljanje UZ zaradi majhnosti ploda....uf,kako sem bila nervozna.Na srečo je vedno bilo vse bp in sem spet uživala v pričakovanju.

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!

Aspirin, žal mi je zate, tko kot za vsako, ki se je poslovila..sama sem že 2x doživela to in sem sedaj bolj previdna. Se nikakor ne morem uživet v to, da bo vse ok in da bom mama Zdaj čakam na morfologijo in upam na najboljše. Vem, da se s porodom ne bo končalo, se preveč poznam.

Nasy, saj po eni strani te razumem, da si zelo v skrbeh, če se je že 2x slabo končalo, sam bodi prosim večji optimist. Ne razmišljaj, da se ne bo končalo s porodom, enostavno se mora, ne obsojaj sama sebe na neuspeh. Saj enostavno ne more bit OK, če sam o slabem razmišljaš, ti garantiram iz lastnih izkušenj da je tako, sem bila včasih zelo velik pesimist, pa se mi zdi da si že s slabimi mislimi ogromno slabega "navlečeš" nase.

BODI OPTIMIST IN MISLI SAMO DOBRO ZASE IN ZA SVOJEGA

Sorry, nikoli....
Brezskrbni otroški časi so minili in nikoli več ne bo tako, kot je bilo.Glej pa na svoje obveznosti in odgovornosti z lepše strani...če se le da.
Tudi ko rodiš, te potem skrbi za dojenčka, kasneje malčka,, otroka, najstnika, mladoletnika,....in dokler si živ, skrbi do otrok in potem že do zetov/snah, vnukov/vnukinj ni konca ne kraja.Slaba tolažba, vem, ampak začni tako, da se s tem sprijazniš in da si zadovoljna s stanjem v katerem si, naj te ne skrbi prihodnost, to je metanje energije stran, raje uživaj vsak trenutek, ki se ga zavedaš in spoštuj dejstvo, da si ob vsakem trenutku točno tam, kjer moraš biti !

Ne sekiraj se punca, tako samo škodiš sebi in ljudem okoli tebe, sprosti se in uživaj življenje, saj je tako lepo.....Poglej, kaj te kmalu čaka...najlepša zadeva, ki se ti kdaj koli v življenju lahko zgodi...veseli se tega!

_____________________________

Moji fantje in mala princeska so moj največji zaklad!