Mogoče zgrešen forum, ampak tukaj so tudi take filozofske dušice, da jih je veselje brat. Rada bi z vami malo podebatirala.
Ko tako prebiram vaše debate, ugotavljam, da so eni ljudje res čisto na psu, drugi pa na vrhuncu svojih moči. Dajte mi povedat, kako se dejansko počutite. Je vaš odgovor, ko vas nekdo vpraša po počutju lahko ODLIČNO? Da se res tako počutite, da kar kipite od zdravja in kondicije, da ste psihično stabilni(  saj vem, da se čudno sliši). Skratka ODLIČNO, da bi kar gore premikali......

Jaz se zadnje čase veliko ukvarjam sama s sabo in sem malo začela pazit na prehrano. Ne hujšam, ker dojim, ampak probam res jesti samo zdravo, dovolj sadja, zelenjave, lahko prehrano, ogromno na zraku, čimmanj živčkanja, dovolj spanja ( seveda so noči prekinjene zaradi  ).
Pa se je vseeno začel kazati rezultat. Seveda se še ne počutim popolnoma ODLIČNO , ampak sem zelo dobro in to je že oh o ho.
Roko na srce, kdo se počuti odlično in kako vam to uspeva, ker tudi sama bi rada prišla do te stopnje, da bi se dolgo časa neprekinjeno počutila odlično .

Ojoj, sploh ne vem, če naj objavim.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

No, pa sem .

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Počuti se človek tolko dobro, kolkor delaš na sebi, to si že ugotovila. Zase ne morem rečt, da se počutim glih odlično, se pa več ali manj dobro, razen, ko kakšen dan živčnega fašem . Z partnerjem nimam težav, službo imam dobro, otrok me več ali manj uboga, bi se pa zelo rada naučila, da ne bi kdaj za čisto malenkost
pop .

_____________________________

"Posadil bom drevo zlata"
(komentar našega 7 letnika, da mu ne bo treba služit denarja)

Jaz se zadnje 3 tedne počutim psihično ODLIČNO, ful sem srečna. Mož se je podal v neko novo zadevo, ki ga je spremenila za 100%, ful ima volje, pozitivne energije, ki jo avtomatsko prenaša name. In oba kar žariva. Jaz predvsem zato, ker sva se odločila, da bova počasi začela delat na drugem  in s tem se mi bo izpolnila zelo velika želja. Trenutno sva kot dva sveža zaljubljenca, ki pa se poznata v nulo. Zadnje čase se sploh več ne skregava, niti za malenkosti ne, se kar avtomatsko v vsem strinjava. Me zanima, kako dolgo bo to trajalo?

Kar pa se tiče fizičnega počutja, pa nisem tako zelo dobro. Malo me špika tu, malo tam, vem, da so krivi odvečni kg, ki bi se jih morala rešiti. Sem pa naredila tudi nekaj zase na tem področju. Naročila sem se na UZ vseh trebušnih organov, da prečekirajo predvsem moja ledvična kamna, kaj se je z njima zgodilo v zadnjih 3 letih in naročila sem se k svoji osebni zdravnici na pregled krvi glede holesterola in sladkorja, ki sem ga pred leti že imela rahlo povišanega. Upam, da bo vse OK.

Tako, da življenje je zame trenutno zelo lepo.

Uf, jaz se nikakor ne počutim odlično. Bolj guram iz dneva v dan. Nekako. Samo človek kar nekako otopi, če se to dogaja leta in leta.

Odlično se počutimo vsakih sedem let, ko sem stara enaindvajset.

Vmes pa....ca va...v vseh odtenkih.

Jaz sem že po karakterju taka da se počutim odlično, tudi navzen delujem veselo sproščeno, ponavad še druge dvigujem gor... So tud težki dnevi, ampak gre. Mi zadnje čase tud veliko ljudi pravi: pa kako ti zmoreš, od kod ti energija? Ampak se mi zdi da pri švoh 34 jo pa še moram met, a ne.. Hvala bogu da znam na življenje pogledat tud s sončne strani tako da kar gre iz dneva v dan....

_____________________________

Sonček je in ti si skuštrana...

jaz tud lahko rečem da se ne počutim odlično-potrebujem par ur počitka,parur normalnega spanja...pa ga še dolgo ne bo,ker je na poti še en otrok.

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

Kaj pa vem... a da ti malo zafilozofiram? Sicer se že nekaj let počutim odlično, ker sem si popucala podstrešje, samo trenutno pa to ne morem reči, pa ne zaradi podstrešja, ampak zaradi trenutnih okoliščin. Komaj kaj spim, malo pamžolino mam doma, ubijalski šiht (kar se delovnika tiče), noseča sem, porejena sem kot pujsek za zakol... vse to me dol vleče. Če ne bi imela čudovitega moža, bi me že pobral pomoje. Mimo tega sem pa odlično. Veliko je v glavi, veliko pa tudi v prehrani, kar si sama ugotovila in kar jaz ugotavljam, zdaj ko sem kar na konkretnih odvečnih kilah in ne najbolj zdravi prehrani (beri - cuker odvisnica sem).

Jaz

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ojla,
moram ti povedati, da imam podoben problem, če ne skoraj isti. Kje nej začnem. Tudi jaz sem zadnje čase začela s zdravo prehrano, ne hujšam, isto še dojimo,... V glavnem, tudi jaz sem se prej obremnjevala z vsem mogočim, zadje čase se počutim tako sproščeno, kot, da bi s s tistimi kg, ki sem jih izgubila naredila plac v glavi in začela razmišljati . Se hecam. V glavnem sem prišla do zaključka, da smo v nekaterih primerih me preveč obremenjene s sabo, z nepotrebnimi težavami, ki jih nato valimo na druge, može največkrat, saj so vedno pri roki za take zadeve, ,resničnih problemov pa sploh ne vidimo.
Povedati hočem to, da se nekatere ženske po porodu resnično, tudi jaz, preveč zapustimo, kar škodi le nam in drugim. Zato punce vzemte se v roke.

pa te to ne moti, nimaš želje po spremembi?

_____________________________

"Posadil bom drevo zlata"
(komentar našega 7 letnika, da mu ne bo treba služit denarja)

Po porodu sem dobesedno cvetela. Porodniška me je filala z energijo, za vse sem imela čas, pa vse počasi, pa veliko sem bila zunaj, tko z enim veseljem sem kuhala, pa šla  trgovino. Sedaj pa že nekaj časa ni več tako. Ne počutim se dobro, ker vse okoli mene kar beži. Že ko spregledam v postelji mi lavfajo naloge, kot podnapisi in že vstanem bolj tako-tako. In potem šibam do časa za kosilo, ko na poti v trgovino premišljujem,kaj bi sploh jedli. In...... Vglavnem mi cel preživet dan ni všeč, potem si tudi jaz ne morem biti. Ker se v tem ne najdem, ker to nisem jaz, ampak jaz ne morem biti, ker me vse okoli mene ovira. Edino hčerki mi pozno popoldne polepšata dan s kakšnimi kockami. Si prižgemo radio, pa igrače na sredino sobe in uživancija.

Sem sama sebe presenetila, da se imam v bistvu presenetljivo slabo, ker mi sicer nič na prvi pogled ne manjka.

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

Jaz se tudi počutim skoraj odlično...

Tole drugo porodniško res uživam 100 na uro, vse mi je nekako na izi, imam občutek, da imam vajeti v svojih rokah.

Ko bom pa še tale klinčev magisterij zaključila, ki mi visi nad glavo, se bom pa počutila odlično brez tistega skoraj.

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Če bi mi to vprašanje postavila leto nazaj, bi ti odgovorila, da odlično, odlično, odlično.
Danes pa je dejansko stanje vse prej, kot odlično - kot je napisala Splišni - bolj guramo.
A jaz sem optimist in si rečem - bo že bolje.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Trenutno guram iz dneva v dan. Po eni strani se čutim krivo, ker mi v bistvu nič ne manjka, ker imam dva prekrasna otroka in 110 % zapolnjene dneve. Po drugi strani pa sem žalostna, ker sem v večni borbi z časom, prilagajanji, presingom... pač v hitrem tempu vsakdana težko najdeš stvari, trenutke, ki te duhovno izpopolnijo.
Madonca že filozofiram .
Drugače sem pa na zunaj vesel človek, večinoma prijazna oseba, tako da redko kdo ve, kadar imam "hude čase" in ne obremenjujem okolice. Me pa jezi, da nisem bolj odpte sorte, ker vse kuham v sebi in potem prijateljice vse "vlečejo" ven iz mene, pa imajo občutek, da se jim nočem zaupat.

Evo jaz mislim, da bo še par dni kriza, ker ziher planeti noro stojijo, pol se bomo pa vsi počutili dobro .

Nekako nisem privrženec tega,da bi se kaj dosti poglabljali vase in iz tega delali študije in filozofirali naprej in nazaj...življenje je vse prej kot to...pa vendar, iz dneva v dan se mi zdi,da grem visje v klanec in ce primerjam stanje izpred treh let, sem se skoraj na vrhu...pri vrhu me caka se malo tezkih preizkusenj, ampak se ne dam,glede na to,da sem vecino zadanih ciljev ze dosegla..

Torej nimam se kaj za pritozevat...ce tako ostane,bo prav enkratno..

Muki1 ti pa znaš zakomplicirati zadevo .

Jaz se res počutim ODLIČNO. Pa ne zaradi prehrane... Zato, ker sem letos stara že 26, ker grem zjutraj v službo, ker sem skinila 27 kg v zadnjih dveh letih, ker so mi prav nekatere cunje iz časa pred nosečnostjo, ker je mulček priden, ker mi mož pomaga...

Edino, kar me malo teži, je ta zaf. štorklja, ki ima težave z orientacijo pa še Črnogorka je po krvi.

Glede mojega počutja pa takole;vsak dan se trudim,da bi bila manj občutljiva,da me ne prizadanejo stvari na katere nimam vpliva,včasih mi to rata,včasih ne.Počasi se moram sprijazniti s tem,da na svetu ni pravičnosti,da zato ker se sekiram ne bom nič spremenila,čeprav bi rada.Najbolj me prizadanejo stiske ljudi,ki niso krivi,da so se znašli v taki situaciji.Ne morem iz svoje kože,zato preveč razmišljam o tem.
Rada bi živela v svetu,ki ceni človeka po njegovih dobrih lastnostih,ne pa po tistem kar ima in kako izgleda.
Žal je danes tako in zdi se mi,da je vsak dan slabše.Vem,da malo bluzim,vendar sem napisala samo to,kar čutim in mislim.
Drugače se pa počutim dobro takrat ko sem zdrava,ko so zdravi moji bljižni in takrat, ko lahko z malenkostjo nekomu polepšam dan.Upam,da bo takšnih dni še več.

Bolj podobno kot Splišni, čeprav se zadnje čase ful kontroliram in delam na tem, da me cinične pripombe ne spravijo ob živce. Čeprav pa to spet ni dobro, ker se na ven kažem drugačna, vesela, neobremenjena, v meni pa vre. Večkrat, samo saj pravim, delam na tem, da se to vsemanjkrat ponavlja.