Midva, 1 leto. s tem, da sem na forum prihajam in odhajam. moram si mal u easy vzet pol pa spet mal poklepetat. zdej čakam morje. tam bolj držim pestke

Midva sva zdej v drugem ciklusu...

midva nič. sem si rekla če bo bo, če ne pa tudi v redu. in je ratalo prvič v prvem šusu in v drugo nismo planirali še tako zgodaj, je tudi ratalo v prvem šusu. razlike bosta leto in pol.....

za vse vas pa močno držim pesti, da boste čimprej srečke

pri meni bo avgusta dve leti odkar sem brez zaščite. vendar je blo vmes nekaj stresnih dogodkov tako da nisva kot bi mogla.  recimo da delava "resno" na  pol leta.

midva sva delala na tem skoraj 3 leta,  ko sem se malo skulirala in ne več toliko mislila na  in je moj dragi menjal službo je ratalo v 2 poizkusu.
želim vam  čimprejšnjo  in srečno

Prvo ratalo čist slučajno. Do 3 meseca sploh nisem vedela da sem .
Zdaj smo pa v 10 krogu.

_____________________________

" Neka bude, što biti nemože."
P.P.Njegoš

Midva pa v 3 krogu. Upam, da gre v tretje rado

Nama je tud ratalo čist slučajn Aprila sva misla it v prvi krog, pa sem že  .

prvič sma se matrala ene 10 krogov.....zdaj sva šla v prvi krog in mi že zamuja, upam da sem  .......lepo nosečnost vsem, ki ste in ki še boste

zdej  četrtič ne čakam...še par dni, pa bomo vedl če bo treba še kaj čakat...

midva se intenzivno trudiva 6 mesecev ampak brez uspeha

brez zaščite sva dorbo leto, z malo presledka, resno delamo pa 8 mes

Upam, da ne bom kakšne zamorila. Žal se midva trudiva že 36 mescov in nama žal še ni uspelo.  Vendar še kar upava, da je tudi nama namenjen , ki naju že nestrpno čaka, tako kot midva njega.

Tudi nama teče že tretje leto, žal. Bova pa sedaj vzela malo pauze, ker je bilo zadnji mesec preveč vsega, neuspešen IUI, neuspešen IVF, hiperstimulacija od hormonskih tablet, zdravljenje v bolnici, groza...junija greva za 14 dni na Djerbo, po tem pa upam da si bom dovolj opomogla da znova zaštartava. Mogoče pa nama naravno uspe ...
Srečno vsem!

V prvo v 6. krogu, in to takoj ko nisem mislila na nič, ker sem študirala za nek težek izpit .
Zdaj sva v 4. krogu.

Smo v teku tretjega leta .... Tale mali pikec /pikica pa še od nikoder.

Punce, ne obupat - BO. Dva, trije...šest, sedem mesecev čakanja na otročka se zdi dosti, ampak v tem času dozorevamo in spoznavamo same sebe. Torej vsak mesec razočaranja je mesec osebnostne rasti.

Pa če se še spomnim nekega ironičnega ''reka'' iz RR foruma: Po vsakem neuspelem mesecu smo bližje tistemu dne, ko bomo zagledali .

pri prvem otročku je ratalo v prvem krogu , sedaj pa sva se odločla še za enega  in sva kak mesec aktivna, bomo vidli. upam pa, da bo čim prej  vidna

Prvi nama je uspel v prvem poiskusu, za drugega pa se trudiva že dobri dve leti, s tromesečnim premorom lani zaradi ss. Upam na  v petek

spet vam bom mal pokvarla statistiko. Junija bo 8 let.

_____________________________

Ne metat puške v koruzo, ker se lahko pokvari kombajn :P

junija bo 1 leto.
Ampak sem se odločila, da ta mesec ne dobim več. Bomo vidli, kaj bo prinesel petek.

Pozdravčki vsem

Midva 41 mesecev.
Pika - 8 let? Občudujem te. In ti iz srca privoščim, da je to zadnji postopek. In mimogrede - povej, kako si polniš baterije? Kje iščeš voljo?
jaz včaih kar obupam. čeprav zdaj, ko sem v postopkih...zdaj je lažje...do rezultata.


_____________________________

...svet je poln lepih rožic tete Pehte...

Jaz sem pa zanosila takoj tisti dan, ko sva začela. Kasneje sem videla, da je bil to točno 14 dan po  ko je možnost največja, sploh pa nisva nič gledala na dneve, pa še na 35 dni sem jo imela.

Pika74, če gledaš na plodne dneve, probajta kontra, na neplodne dneve.

Iz vsega srca vam vsem želim, da bi bile čimprej .

clavdy - super da vama je takoj uspelo. Glede nasveta za Piko pa morda le to (pa brez zamere): verjemi, da v osmih letih, ko se trudiš, da bi zanosila, narediš tisoč in eno stvar, da bi vsaj enkrat v življenju bil na koncu plus. Midva se trudiva tri leta in pol in kaj vse sem že počela, pila, jedla, računala, molila, prosila. Prepričana sem, da sta Pika in njen mož dala skozi še veliko več. In povem iz lastne izkušnje - ko po vseh teh letih ni uspeha - je še najmanj kar bi počela - računala plodne in neplodne dneve. Morda je neumno, ampak tako pač je. 

_____________________________

...svet je poln lepih rožic tete Pehte...

Se strinjam s soncek.

Vse živo probaš ampak na konc vidiš, da je treba samo vztrajat in nikol obupat. sej bo punce... še mal, pa bo .

Energijo pa črpam od vsepovsod. Tud iz RR. Pa mogoče sm tud po naravi bolj pozitivna, kot negativna, čeprav je bilo življenje že od malega bridko (pri 2 letih mi je umrl oče... itd, ampak ne bi zdaj o tem).

Vse te stvari te naredijo še močnejšega, boljšega, odpornejšega... sliši se čudno ampak verjamem, da sem zaradi tega, ker že tako dolgo čakam na , drugačna oseba. Na vse skup gledam drugač, kot če bi mi takoj ratalo in tudi najin odnos s partnerjem je drugačen.

Punce, ne obupat! Verjemite vase in enkrat bo prišel tudi dan, ko boste .

Kar pogumno!

_____________________________

Ne metat puške v koruzo, ker se lahko pokvari kombajn :P